Po nekaj letih čakanja na ustrezna soglasja se projekt mariborske zahodne obvoznice nadaljuje. Potem ko je vlada pred dnevi potrdila težko pričakovani predlog najustreznejše variante poteka te ceste, se trenutno pripravlja ustrezne strokovne podlage za državni prostorski načrt, ki naj bi se sprejemal predvidoma prihodnje leto.

Kot so za STA pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, bi lahko konec leta 2019 zaprosili za gradbeno dovoljenje, v kolikor ne bo težav s pridobivanjem zemljišč. “Nato bi lahko objavili razpis za izvedbo gradbenih del. Gradnja pa bi bila lahko zaključena do leta 2022,” so navedli.

Izgradnja ocenjena na 84 milijonov evrov

Vlada je kot najustreznejšo potrdila varianto, ki od krožišča s Kardeljevo cesto vodi med dvorcem Betnava in Razvanjem in na območju Bohove prečka Tržaško cesto, kjer je predvidena izvedba večjega krožnega križišča. Nato se nadaljuje do avtoceste pod industrijsko cono v Hočah.

Sprejeta varianta, ki so jo zagovarjali tudi na mariborski občini, predstavlja drugi in tretji odsek zahodne obvoznice Maribor, katerih izgradnjo se ocenjuje na 84 milijonov evrov. Vrednost celotnega projekta zahodne obvoznice pa po tekočih cenah znaša približno 112 milijonov evrov. Po besedah poslanca SMC Branislava Rajića so zaenkrat zagotovljena sredstva za umeščanje obvoznice v prostor vse do faze začetka gradnje. Za naprej pa finance ostajajo pod vprašajem.

Zahodna obvoznica bi razbremenila mestno središče

Z zahodno obvoznico se bo promet s štajerske avtoceste v smeri Koroške prestavil na obrobje Maribora in s tem razbremenil mestno središče, zato so s premikom na tem projektu razumljivo zadovoljni tudi na mariborski občini. Na nujnost izgradnje te ceste so med drugim opozorili ob nedavnem obisku vlade v Podravju.

“Z izgradnjo Koroškega mostu je bila potrjena trasa do Lackove ceste, od tu naprej pa se je zapletalo zaradi različnih idejnih zasnov, kako se naj južni krak zahodne obvoznice priključuje na avtocesto,” so pojasnili na občini. Potek ceste je bilo treba prilagoditi zavarovanemu območju kulturnega spomenika, daljnovodu, hitri cesti in trgovsko poslovnemu območju, ki se nahajajo na tem območju. “Potek po optimizirani varianti 1, ki jo je zdaj potrdila vlada, se je na podlagi študije variant izkazal kot edini možen,” so povedali na ministrstvu za okolje in prostor.

Pogoj tudi ponovna vzpostavitev funkcionalnosti zaraslih zemljišč

Ker cesta teče čez številne kmetijske površine, je bilo v postopek močno vpeto tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tam so marca izdali prvo mnenje k predlogu v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta, a ob tem kot pogoj postavili komasacijo na celotnem območju tega načrta ter ponovno vzpostavitev funkcionalnosti zemljišč, ki so v zaraščanju.

VIR: STA

Morda Vas zanima še:

Mariborska zahodna obvoznica do 2022

Uredništvo

See author's posts