V drugem dnevu predstavitev tradicionalnih etnografskih likov so Ptuj obiskali orači, baba deda nosi in cigani. Na Mestnem trgu so zbrani množici predstavili so svoje like in njihov pomen. Vsakodnevni prikazi avtohtonih pustnih mask predstavljajo zanimiv in fotogeničen vpogled v naše pustne tradicije, hkrati pa so nepozabno doživetje za otroke, ki slednje šele spoznavajo. Do 4. marca se bo ob spremstvu kurentov predstavilo še 8 tradicionalnih pustni likov. Predstavitve likov si lahko ogledate tudi v nocojšnji oddaji S Kurentovanja na BK TV ob 20.00.

Včeraj so se predstavili orači, baba deda nosi in cigani.

Orači
Pustno oranje je priljubljena šega, v kateri sta skriti že pozabljeni obredni dejanji: oranje obrambnega magičnega kroga okrog vasi in svečano zaoranje prve brazde ob začetku poljskih del.

Šega, ki jo povezujemo s plodnostno magijo, je znana povsod, kjer poznajo obdelovanje zemlje z oranjem. Orače pozna precejšen del Evrope in domala vsa Slovenija. Na ptujskem območju so najbolj znani orači v Markovcih, Lancovi vasi, Podlehniku, Leskovcu, Dornavi in Okiču v Halozah. Skupino praviloma sestavljajo trije pari konjičev, ki so vpreženi v okrašen lesen plug, za katerim stopa kurent. Pokač z dolgim bičem glasno poka, preganja zle duhove ter oznanja prihod skupine oračev. Spremlja jih šegavi pobirač z grabljami in košaro za darove, zlasti mastne dobrote, ki jih skupina prejme od vaških gospodinj. Orače v Lancovi vasi, Podlehniku, Okiču in nekatere druge spremlja tudi nekaj kurentov.

Pred prihodom skupine na kmečko dvorišče steče kurent do hiše in vpraša domače, ali dovolijo orati. Po gospodarjevi privolitvi pokač zapoka, orači pa na dvorišču zaorjejo nekaj simboličnih brazd ter posejejo seme za debelo repo in dobro letino na polju. Redke so hiše, kjer skupine ne bi sprejeli in obdarili. Pri takih se kurent povalja po tleh, kar pomeni nesrečo v prihajajočem letu.

Baba deda nosi
Lik baba deda nosi ali ded babo nosi je znan v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na zemlji predstavljajo duhove rajnih.

Eden izmed njiju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spredaj ima pritrjeno lutko iz blaga (on/ona). Nosilec je ponavadi odet v debelo jopico. Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je ponavadi poudarjeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk.

Cigani

Zgodovina dornavskih ciganov se je začela že pred več kot 50. leti, natančno leta 1961. Takrat so se Dornavčani prvič predstavili na ptujski povorki z dvema vozoma s konjsko vprego.

Ideja o šemljenju v cigane se je porodila domačinu Francu Petršiču iz preprostega razloga, ker so v vas redno zahajali cigani z mnogimi otroki. Prosjačili so ali pa opravljali kakšna priložnostna dela (brusili nože, lotali piskre in podobno). Do svoje smrti leta 1979 je bil g. Franc Peteršič glavni organizator vseh dejavnosti, povezanih s cigani. Potem pa je vodenje prevzela Meta Peteršič. Ko je bilo ustanovljeno TED Lükari, se mu je s skupino priključila in postala vodja sekcije Dornavski cigani. Ob vstopu v društvo je vodenje zanjo postalo nekoliko lažje in manj odgovorno, saj je določene obveznosti prevzel upravni odbor društva. Prej je morala za vse poskrbeti sama. Organizirati prevoze na povorke in poklicati po hišnih telefonih ali osebno obvestiti zainteresirane za sodelovanje v ciganski skupini. V društvu smo v zadnjih 10. letih prevzeli odgovornost za prijavo na povorke in zaradi varnosti predvsem najmlajših članov organizirali avtobusne prevoze. Na povorke so se s traktorji odpeljali samo starejši oziroma polnoletni. Konjsko vprego in stare lesene vozove je bilo namreč potrebno zamenjali s starimi traktorji, kajti konji kot delovna živina so počasi izgubljali svojo vlogo zaradi moderne kmetijske mehanizacije.

Starejši člani sekcije so mlajše vedno skušali spodbujati k oblačenju, obnašanju ter ohranjanju izvirnosti, s katero so začeli pred desetletji (stara oblačila, lasulje iz konoplje, kava za potemnitev kože). Lesketajoči dodatki, ki jih prvotno niso uporabljali, so se jim zdeli moteči.

Uredništvo

See author's posts