Ob dogovoru o višjih plačah zdravnikov in zobozdravnikov, ki ga mora potrditi še vlada, enako obravnavo zahtevajo ostali sindikati javnega sektorja. Nekateri že rožljajo s stavko, ministrstvo za javno upravo (MJU) pa meni, da lahko izzive rešijo za pogajalsko mizo. Ministrstvo za zdravje in zdravniški sindikat Fides dogovora medtem ne komentirata.

Sindikati, ki zastopajo zdravnike in zobozdravnike, ter ministrstvo za zdravje so po neuradnih informacijah v ponedeljek dosegli dogovor, s katerim naj bi se plače večini dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. Ker en plačni razred pomeni približno štiriodstoten dvig plače, bi dogovor zdravnikom prinesel 24- oz. 28-odstoten dvig plač.

Kot naj bi predvidevala že vladna izhodišča, bi bila nova najvišja omejitev 63. plačni razred, medtem ko so doslej vsi javni uslužbenci, torej tudi zdravniki in zobozdravniki, lahko dosegli največ 57. plačni razred, višji plačni razredi pa so bili “rezervirani” za funkcionarje.

Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike sicer dopušča deseti interventni zakon. Ta v 48. členu določa, da zdravniki in zobozdravniki na delovnih mestih in v nazivih lahko dosežejo največ 63. plačni razred, kar pa je predvideno za obdobje do 31. decembra 2022.

Ministrstvo za javno upravo naj bi tako opozorilo, da je treba to začasnost upoštevati tudi pri sklepanju aneksa h kolektivni pogodbi. V doseženem dogovoru pa te časovne omejitve ni, je na današnji novinarski konferenci potrdil predsednik konfederacije Pergam in vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Pojasnil je tudi, da so drugi sindikati, ki so bili prisotni na pogajanjih glede zdravniških plač, nasprotovali zapisu o pripravi podlag za izstop iz plačnega sistema. Glede tega so podali tudi pisne pripombe.

V največjem zdravniškem sindikatu Fides pa pogajanj pred uradnim zaključkom ne komentirajo. V današnjem sporočilu so le izrazili pričakovanje, da bodo usklajene vsebine v kratkem realizirane “kot priznanje slovenskim zdravnicam in zdravnikom za opravljeno požrtvovalno delo v dveh letih spopadanja z epidemijo ter kot pozitiven signal za izzive, ki nosilce zdravstvene dejavnosti v javnem zdravstvenem sistemu čakajo po zaključku epidemije”.

Po navedbah ministrstva za zdravje pogajanja aktivno potekajo, zato jih vsebinsko ne komentirajo do podpisa končnega dogovora. Zagovarjajo namreč stališče, da so za tvoren in konstruktiven pogajalski proces ključnega pomena interni pogovori, brez pritiskov javnosti.

Ne glede na to pa zaradi različnih informacij, ki danes krožijo, pojasnjujejo, da sta se vladna in sindikalna pogajalska stran tekom pogajanj dogovarjali o plačah zdravnikov in zobozdravnikov v okviru obstoječega sistema. Pogovarjali pa so se tudi o oblikovanju delovne skupine, ki bo pripravila nov predlog zakona, ki bo urejal plače zdravnikov in zobozdravnikov, so še navedli za STA.

Po nekaterih neuradnih informacijah STA bi vlada o dogovoru, doseženem v ponedeljek, morebiti lahko odločala že danes.

Ob dogovoru z zdravniki pa enako obravnavo pričakujejo tudi v ostalih sindikatih javnega sektorja. Ker vladna stran na njihov poziv ni sklicala pogajanj, sta jih sklicali sindikalni pogajalski skupini. Vladno pogajalsko skupino so povabili nanje za prihodnjo sredo, prav tako nanje vabijo premierja Janeza Janšo.

Kot je pojasnil vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Počivavšek, bodo na pogajanjih vladni strani predstavili svoja pričakovanja in zahteve. Med njimi je tudi, da se dvigne uvrstitev vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, kolikor je bil po Počivavškovih besedah najnižji dvig delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov, dosežen v včerajšnjem dogovoru. Prav tako bo njihova zahteva, da se omejitev najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, odpravi za vse javne uslužbence.

Tudi Visokošolski sindikat Slovenije pričakuje, da se bodo po dogovoru z zdravniki začela pogajanja o aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja. Če se pogajanja ne bodo začela v 30 dneh, bodo organizirali stavko zaposlenih na univerzah, so sporočili. O možnosti stavke bo v četrtek razpravljal tudi glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije.

Na ministrstvu za javno upravo so ob odzivih sindikatov javnega sektorja na dosežen dogovor o zdravniških plačah zapisali, da so grožnje s stavko preuranjene. Prepričani so, da lahko izzive rešijo za pogajalsko mizo.

Kot so zapisali, vlada dogovora glede plač zdravnikov še ni obravnavala. Vsekakor pa je minister za javno upravo Boštjan Koritnik kolege v vladi že pri obravnavi izhodišč za pogajanja, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje, opozoril na posledično nezadovoljstvo preostalih sindikatov in demonstracijski učinek pri drugih poklicnih skupinah.

Zahtevo sindikatov javnega sektorja glede začetka pogajanj o usklajevanju vrednosti plač – ob tem so sindikati sicer danes navedli še druge – na ministrstvu poznajo in so tudi že pripravili izhodišča za pogajanja, ki jih bo vlada predvidoma obravnavala na seji v četrtek.

V petek pa sledi nadaljevanje pogajanj s sindikati zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege. Ti so zaradi kršenja dogovora o začetku drugega dela pogajanja s strani vlade za 16. februar napovedali stavko. Te za zdaj še niso preklicali, saj v petek pričakujejo dodatna pojasnila glede vladnih izhodišč, s katerimi niso zadovoljni.

vir: STA

Uredništvo

See author's posts