V oddaji Moja zgodba smo gostili Zvezdano Kofol, mamo 29-letne Tanje, ki je v Sloveniji pogrešana vse od 11. januarja.

“Bila je žalostna, nesrečna”

Nazadnje sta se videli 31. decembra, ko so imeli skupaj silvestrsko večerjo, nato je odšla k fantu v Novo mesto, nazadnje sta se slišali 11. januarja. “Povedala je, da si želi v tujino, da se tukaj ne vidi, ni pa vedela, kako bi to izvedla. Bila je žalostna, nesrečna. Ni vedela, kako bi naprej nadaljevala.” Policiji so izginotje prijavili 24. januarja, saj so domnevali, da je pri fantu. “18. januarja jo je klicala svakinja, telefon se je izklopil in potem je bila nedosegljiva. Poklicali smo fanta, naj se Tanja javi. Nismo še pomislili na kaj hudega. On je rekel, da je od njega šla 11. januarja in vprašal, ali ni bila nič doma.”

12. januarja naj bi mu poslala SMS: “Srečno prišla, zdaj pa 10 dni Vipassane, da se “zbrihtam”. To je oblika meditacije, ki ji jo je on priporočil. Mislili smo, da je šla tja. Vedeli smo, da tam ne sme uporabljati telefona. Preverili smo, kje so tečaji, smo ugotovili, da najbližji je v Italiji, se konča 23. januarja in nismo delali panike. Ko je 23. bila še vedno nedosegljiva, sva 24. odšla na policijo.” Omenjenih tečajev se ni nikoli prej udeležila.

Policiji so povedali, da je bila precej potrta in depresivna, da se bojijo, da si je kaj naredila. Naslednji dan so objavili njeno fotografijo in pogrešanje. “Obvestili smo vse prijatelji, preverili na centrih Vipassane, smo ugotovili, da ni bila niti prijavljena, očitno se ni niti udeležila tega tečaja nikjer po Evropi. Pisali smo na vse centre. Ugotovili smo, da je potni list doma, tako da izven Evrope ni mogla iti.”

“Nihče ni nič vedel, da bi kaj načrtovala. Zadnji pogovor je imela s prijateljico iz Velike Britanije, 12. januarja, po messengerju. Prijateljica je rekla, da ni nič omenila, niti ni bila slišati iz sebe. Naj bi imeli normalni pogovor,” je povedala v nadaljevanju. V preteklosti se še ni zgodilo, da se ne bi oglasila. Čeprav je veliko potovala, se je redno oglašala, dogovorjeni so bili, da vsaj objavi kakšno fotografijo na Instagramu, da vedo, da je z njo vse v redu. Njen telefon so locirali blizu Drenja, kjer ima prijateljeva sestra vikend. “Policija je preiskala območje, a niso našli nobenih sledi.”

Nekaj dni kasneje, v začetku februarja, so odkrili njeno vozilo. “Najprej je bilo olajšanje, da se bo iz tam kaj pokazalo, razkrilo, morda kakšna sled. Z možem sva šla v Novo mesto, avtomobil je bil zaklenjen, prinesla sva rezervne ključe. Ko smo odklenili, je bil pa šok. Noter smo našli vse od telefona, računalnika, torbo z oblekami, na sprednjem sedežu je bila pa mapa naslovljena na naju, kjer so bila razmišljanja, kako se je ona počutila. Pisalo je, da je razočarana nad življenjem, da se ne vidi tukaj. Da bi si želela v London.” opisuje Zvezdana.

“Imamo slabe in  slabše dneve. Greš v službo, opravljaš osnovne stvari, nekako pa se vse fokusira na to, kaj bi se še lahko naredil, kje bi dobil kakšno informacijo, kaj bi lahko pomagali, koga bi še poklicali, vprašali, da bi se kaj več izvedelo.”

Na dan, ko so našli Tanjino vozilo, so z droni in psi preverili obrežje Krke in gozdičke naokrog. “Zmenili smo se z društvom K9, da so s psi preverili sledi od avta, kam bi peljale. Trije psi so prišli od avta do Krke. Res je sicer, da se je na tistem območju dosti zadrževala. Tam je lokal, kamor sta s fantom pogosto hodila. Naslednji dan je stekla akcija s potapljači. Prečesali so Krko na tem območju. Policija je še enkrat pregledala oba bregova. Gasilci so s čolni in dronom šli po Krki navzdol. Na sreči je bilo vse neuspešno.”

“Upanja ne moremo izgubiti dokler se zadeva ne razplete”

“Žene nas naprej tudi misel, da če slučajno jo nekdo nekje zadržuje proti njeni volji, je treba vse narediti, pomagati, da se jo najde. Če bi bila prostovoljno nekje, v redu, naj ostane, naj si vzame čas zase. Bomo pustili. Problem je v tem, ker ne vemo, ali je prostovoljno kje, ali jo nekdo nekje zadržuje. Ta občutek, da otrok rabi pomoč, ti pa ne moreš pomagati, to te žene naprej, da stalno nekaj počneš, raziskuješ, da bi jo našel,” je dejala.

“Slika visi na steni., ker smo bili navajeni, da je ni. Večina je bila v tujini. Se pa zvečer pogovarjam z njo, vsak večer ji povem, da jo imam rada, da upam, da je dobro, da naj se oglasi, zaželim lahko noč. Nekako ne čutim, da bi bila mrtva, pa pravijo, da mame čutimo. Jaz še tega nisem začutila, tudi poslovit se ni prišla, kot pravijo, da se pridejo poslovit. Jaz res upam, da je z njo vse v redu in da nekje premišljuje, predeluje vse, kar se ji je nabralo.”

“Če je to, kar se je zgodilo s Tanjo, njena volja, jo moremo spoštovati, ne glede na to, kaj je naredila.”

Celoten pogovor najdete na povezavi spodaj.

Uredništvo

See author's posts