Darko Krajnc je rojen 9. maja 1975 v Mariboru. Po izobrazbi je magister sociologije in socialnega dela. V času študija je bil prvi predsednik ŠOS – Študentske organizacije Slovenije. Od leta 2013 je zaposlen pri Slovenski filantropiji, kjer opravlja delo vodje medgeneracijskega centra Hiša Sadeži družbe Murska Sobota. Od leta 2004 do leta 2012 je bil predsednik Stranke mladih – zeleni Evrope, leta 2007 je bil tudi njihov kandidat na predsedniških volitvah. Tokrat je kandidat za poslanca stranke Gibanje Svoboda in kandidira v 8. volilnem okraju, v občinah Šentilj, Pesnica in Kungota.

Kdo je Darko Krajnc in za kaj se bo zavzemal, če bo izvoljen za poslanca, si preberite v intervjuju.

Zakaj ste se odločili za kandidaturo za poslanca?
10 let nisem bil v politiki. Pred tem sem bil Stranka mladih – Zeleni Evrope, ampak glede nam to, kakšno klimo imamo v družbi – negativizem, sovraštvo, žalitve, in koliko je korupcije in nekega sodelovanja sem rekel gremo poskusit to spremeniti.

Vam je žal, da se leta 2014 niste “aktivirali” za župana v občini Šentilj?
Takrat sem imel dva mala otroka in sem se nekako iz politike umikal. Zato nisem želel biti več razpet med dvema domovoma.

Kaj lahko prinese vaša kandidatura občinam oz. volilnim okrajem v katerih kandidirate? Kaj bi naredili za to okolje( Kungota-Pesnica-Šentilj)?
Jaz mislim, da bi morala država skrbeti za uravnoteženi razvoj, peljati strateške projekte. Tu smo obmejno področje, ki ga je treba bolj izkoristit. Tudi podobno ureditev, recimo „pavšalizacije“ davkov za male deležnike, razna društva, zavode in mini kmetije. Kar se pa tiče razvoja infrastrukture treba pogledati tudi ureditev Perniškega jezera, razpršeno gradnjo in obdelovanje te zemlje zagotoviti na dolgi rok, zato, da bodo mladi živeli tu in zagotoviti tudi podporno infrastrukturo, predvsem internet in podobno.

Kako to, da ste izbrali stranko Gibanje Svoboda?
To je v trenutnem momentu edina resna protiutež tej politiki, ki jo imamo. Jaz upam in verjamem, da bomo po dobljenih volitvah tudi korenito spremenili stvari. Sam se bom zavzemal zato, da se vzpostavi sistem odgovornosti, da začne pravna država resno delovati in, da bodo te posledice, ki prihajajo, da bodo ljudje lahko rekli, da je tu ena stranka, ki na dolgi rok lahko zagotavlja neko sigurnost, ne pa da smo neka muha enodnevnica.

Ljudje imajo končno drugo priložnost glasovati za kandidata, ki ni tisti kandidat s katerim niso zadovoljni. Jaz mislim, da imam toliko znanja in izkušenj, da lahko naše kraje boljše predstavljam in tudi zagovarjam vsebine. Treba pa je vedeti, da je poslanec državnega zbora neodvisna funkcija tudi kdaj od političnih strank in je treba imeti kdaj lastno mnenje, hkrati pa sem toliko odprt in se pripravljen pogovarjati z ljudmi na terenu, da vidim kaj je tisto kar potrebujejo, da se to preda naprej in se tam stvari rešijo.

Katere so tri ključne točke za katere se boste zavzemali, v primeru izvolitve?
Treba je zaustaviti kupovanje zemljišč preko meje z smiselno predkupno pravico in zakonsko ureditvijo, ključna je infrastruktura, da se v teh koncih zadrži tudi mlade ljudi, in omogočanje neodvisnih drugačnih zaposlitev – tudi na podeželju, z drugačnim načinom obdavčevanja bi se to dalo doseči, s pavšalnimi davki.

V primeru, da boste izvoljeni za poslanca, ali se boste zavzemali za zaprtje kompostarne v Ceršaku? In kaj boste storili v tej problematiki, v primeru, če ne boste izvoljeni?  
Že v začetku, ko se je kompostarna začela postavljati, še iz časov, ko sem bil občinski svetnik v občini Šentilj sem opozarjal na te probleme. Vedno je bilo zagotovljeno, da ustreza vsem standardom, da ima vsa potrebna dovoljenja – največ je tudi to del problema – drugi del problema pa je ta, da so skoraj iz tretjine Slovenije sem vozili odpadke. Tudi to je potrebno omejiti. Zdaj se razbremenjujejo na druga okolja. Definitivno pa sem lokalnemu prebivalstvu obljubil podporo in tega se bom tudi držal.

Če boste izvoljeni za poslanca, ali boste imeli v vsaki od občin v katerih kandidirate (Kungota, Pesnica, Šentilj) svojo poslansko pisarno?
To bom moral razmisliti. Treba bo uskladiti z urnikom dela v poslanski skupini in dela v parlamentu. Kolikor bo časa bom pa verjetno na terenu. Verjetno bo treba malo kolobariti. Enkrat v Pesnici, enkrat v Šentilju, in enkrat v Kungoti, mogoče pa celo v enem dnevu ob različnih urah. Treba se je zavedati, da je urnik poslanca, če želiš biti res deloven, zelo tempiran. Seveda pa ne bom pozabil na lokalno okolje.

FOTO: M. Pigac

Uredništvo

See author's posts