V oddaji Moja zgodba smo gostili Igorja Rašiča, znanega boksarja, ki dobro ve, kaj je borba v življenju.

Boks ga je začel zanimati v otroških letih, a mu starši niso dovolili boksati, zato je treniral druge borilne veščine. Očeta je bilo strah udarcev v glavo, a ko je končal četrti letnik, ga je prijatelj med poletnimi počitnicami pozval, da pride na trening boksa in tam je ostal vse do danes.

“Mene je v tistem času boks bolj zanimal zaradi ulice”

“Ne vem, če sem v boksu videl, da bi bil prvak, profesionalec. Mene je v tistem času boks bolj zanimal zaradi ulice, da sem bil na ulici faca. Sem pa rad boksal in treniral, ampak mi je to bilo posredno, da so me ljudje sprejeli, nisem se počutil sprejetega,” pove v uvodu. V srednješolskih časih je nekoliko zašel s poti, prvič pa se je z alkoholom srečal že v sedmem razredu.

“Strah me je bilo staršev, strah me je bilo priti domov pijan, večina smo pili čez počitnice, nato hitro domov, spat, jest, da sem bil trezen, ko so starši prišli domov,” pove in prizna, da je zašel v napačno družbo. In zakaj se ni počutil sprejetega? Družil se je s starejšimi, in želel si je postati enak njim: “Njih so se drugi vrstniki bali, ker so bili fajterji, meni je to predstavljal adrenalin.” Njegovo popivanje je čez čas preraslo v odvisnost, sprva pitje čez vikend, nato popivanje vsak dan, tudi več dni skupaj.

“Jaz sem se rad napil in sem pil dokler je šlo”

“Dokler je kontrola, spiješ kozarec, se znaš kontrolirati, je vse okej,” pove, a ko izgubiš kontrolo, postaneš alkoholik: “Jaz sem se rad napil in sem pil dokler je šlo.” Nato se je pojavila še želja po eksperimentiranju z drogami. “To je bilo leta 2004, ko sem prvič probal kokain. Takrat sem zaključil kariero, zaradi ene prometne nesreče, kjer sem si poškodoval koleno. Nikdar me ni zanimala nobena droga, strah me je bilo tega, le kokain mi je bila zanimiva droga.” Enkrat je bil pijan, srečal je znanca in ga vprašal, če mu lahko priskrbi kokain. “Eno črtico sem snifno in čez čas sem videl, da me je streznilo, da se sem ful v redu, in to je bilo to,” pove.

“Vedno alkohol, droga, kak je bil alkohol je prišla tudi droga,” prizna. Odvisen je bil tudi od iger od srečo, veliko je ponočeval, hodil po night clubih in  casinojih. “Če si nagnjen k odvisnosti, te bo kocka hitro zasvojila, hvala bogu ni bilo preveč, tako kot sem znal z alkoholom in drogo,” pove.

Bil je tako pijan, da je padel z ringa

“2012 spomladi smo imeli državno prvenstvo, takrat se mi je rodila najmlajša Lena. In sem bil tak pijan, da sem padel z ringa. Še vedno me to ful spomni. Sem pustil fante na cedilu, ženo v bolnici, vse,” pove in doda: “Zmešalo se mi je v glavi takrat. In sem rekel to je preveč, stop.” Nekaj mesecev kasneje je šel na zdravljenje odvisnosti na psihiatrično bolnišnico v Mariboru. Letos je minilo deset let, odkar je trezen.

Nekaj mesecev je preživel tudi v zaporu, zaradi težav, ki si jih je nakopal na ulici.

Igor ima štiri otroke, ki obožujejo šport, prav tako kot on. Njegova borba je bila vredna, ni jim privoščil očeta pijanca, želel je, da so ponosni nanj.

Oddajo si lahko ogledate spodaj.

Uredništvo

See author's posts