V tem obdobju se veliko govori o onesnaženosti zraka, ki pa bi ga, po pričanju nekaterih strokovnjakov, sežigalnica še poslabšala.

Otroci v bližini (so)sežigalnic imajo dokazano več nevroloških bolezni, bolezni dihal in nekaterih vrst raka ter avtoimunih bolezni. Novejše raziskave kažejo, da izpostavljenost onesnaževalu vpliva tudi na razvoj njihovega imunskega odziva, zato pri njih okužbe potekajo v težji obliki. Poleg tega se nekateri toksini vgrajujejo v dedno zasnovo in se prenašajo na naslednje generacije. Spodaj izjava zdravnika Mirana Brvarja, iz centra za klinično toksikologijo in farmakologijo Interne klinike UKC Ljubljana.

Onesnažen zrak pa je pri starejših povezan z demenco, alzheimerjevo boleznijo, srčno žilnimi boleznimi, še opozarjajo zdravniki. Zato mora sežig po besedah strokovnjakov predstavljati skrajno izbiro. Vplivi na zdravje ljudi, ki so izpostavljeni onesnaženem zraku, so hujši, kot si mislimo, opozarjajo zdravniki. Večja mesta, posebej tista v kotlini, imajo največje težave z onesnaženim zrakom. Evropska agencija za okolje je Maribor glede kakovosti zraka umestila v rep. Na 207. mesto med 344 evropskimi mesti.

S temi dejstvi smo na finalnem soočenju mariborskih medijev, soočili štiri kandidate za župana Maribora.

Vojko Flis o tem, če bi postavljali sežigalnico: “Termična obdelava odpadkov ali drugače povedano sežigalnica  … Zoper njo govori več argumentov kot za njo. Če gledamo iz medicinskega zornega kota, tudi najnovejše tehnologije, ne omogočajo filtriranja vseh strupenih molekul, tako da nekatere še vedno prihajajo v ozračje. Med njimi so recimo dioksini, sicer ne v takšni količini kot pri starem tipu sežigalnic, kot je recimo v Celju, pa vendarle prihajajo. Če bi bila to regijska sežigalnica, kar bi morala biti, če bi hoteli, da ekonomsko dobro posluje, potem bi bila količina teh strupenih molekul seveda, žena tisti meji, ko bi ogrožala prebivalstvo.” Njegovo celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.

Lidija Divjak Mirnik o možnosti sežigalnice v Mariboru: “V Listi za pravičen razvoj mestni četrti in krajevnih skupnosti, menimo, da ne more biti dileme ali zdravje ljudi ali pa sežigalnica. To sploh ni vprašanje. Naše stališče, mi smo, za razliko, saj od dveh gospodov tukaj, gospoda Kanglerja in gospoda Arsenoviča, za zdravje ljudi in pa za čisti zrak. Zato je naš odgovor ne sežigalnici.” Njeno celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.

Saša Arsenovič, o sežigalnici v Mariboru: “S tem da jo umestimo v prostor, smo dali samo priložnost skupnostnega razmisleka o tem, čez približno dve, tri leta, če da ali ne gradnja čez šest let. Kaj bo takrat z drugimi energenti imamo še nekaj časa, razen da jo umestimo v prostor.” Doda še: “Te smeti, tudi naše, ki se od tu odvažajo nekje, končajo. Ali v eni drugi sežigalnici in imajo oni bolj poceni ogrevanje, saj ta zrak je skupen okoli Zemlje, se vrtinči, ali pa se celo vrne, kot smo nazadnje videli, plastični delci, skozi dež nazaj v podtalnico ali pa konča nekje drugje v oceanih. Da bi mi rekli, da pri nas ne bo sežigalnice in smo se rešili vplivov smeti, to je utopija, ker živimo na skupnem planetu, kjer vse kroži.” Njegovo celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.

Franc Kangler in njegova vizija sežigalnice v Mariboru: “Mene moti, da govorimo o zažigalnici. Zažigalnica ali termična obdelava odpadkov ni isto, to sta dva različna procesa. Poglejmo v neposredni bližini drugo mestno občino, Celje, ki ima že več kot 20 let termično obdelavo. Potem so vsi tisti profesorji z mariborske strojne fakultete, vključno z doktorjem Samcem neumni, da so to predlagali in zgradili v Celju. V Celju so pridobili evropska sredstva, če bi takrat evropska komisija bila mnenja, da je to tako škodljivo, kot danes tukaj nekateri prikazujejo, potem ne bi dala evropskega denarja. Jaz pa vedno pravim takole, umestitev je potrebna v prostor. Če je potrebno naj se ljudje, občani Maribora odločijo ali za to alternativo ali za ono alternativo.” Njegovo celotno izjavo na to temo pa si lahko ogledate spodaj.

Spodaj pa na ogled se izjava Urše Zgojznik, okoljevarstvenice, ki pojasni zakaj primerjava z Dunajem in drugimi kraji severneje v Evropi ni na mestu.

Uredništvo

See author's posts