Fundacija Auschwitz-Birkenau je samo za ohranitev avtentičnosti na območju spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau na Poljskem doslej namenila že več kot 100 milijonov poljskih zlotov (2,12 milijona evrov). Fundacija, ki je bila ustanovljena leta 2012, upravlja z donacijskim skladom, v katerem se je doslej zbralo že več kot 175 milijonov evrov.

“Ko smo ustanavljali fundacijo, je malo ljudi verjelo, da bo uspelo. Dejansko nikjer na svetu ni bilo primera enega samega območja, kjer bi njegova ohranitev bila plod prizadevanj več deset vlad in več posameznikov. Ni bilo modelov, predlogov ali načinov za posnemanje. Kljub temu nam je uspelo ustvariti takšno strukturo, na podlagi katere zdaj letno namenimo več kot 20 milijonov poljski zlotov za vsestransko in v celoti strokovno delo na področju ohranjanja,” je v sporočilu za javnost poudaril predsednik fundacije in direktor omenjenega muzeja Piotr M. A. Cywinski.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, so donirana sredstva od leta 2012 omogočila začetek in izvajanje celovitega, večletnega programa za ohranitev ostankov nekdanjega nemškega nacističnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča Auschwitz-Birkenau.

Namestnik direktorja muzeja, pristojen za konservatorska dela, Rafal Pioro je kot dosedanje najpomembnejše naloge pri programu poudaril ohranitev ruševin plinskih komor in krematorijev, ohranitev dveh zidanih in lesene zaporniške barake, dveh stražarskih stolpov ter nekaterih jarkov.

“Do konca leta 2023 nameravamo dokončati dela na še štirih zidanih stavbah in leseni baraki. Poleg tega v konservatorskih laboratorijih nenehno potekajo projekti za ohranitev zgodovinskih predmetov in arhivskih dokumentov. Od leta 2016 do konca leta 2022 je naša ekipa ohranila že več kot 11.000 predmetov, več kot 12.000 jih je bilo digitaliziranih,” je še povedal Rafal Pioro.

Auschwitz-Birkenau je bil med drugo svetovno vojno največje in najhujše nacistično koncentracijsko taborišče. V njemu so nacisti pobili več kot milijon ljudi, zadnje še tik pred osvoboditvijo taborišča, 27. januarja 1945.

Večina taboriščnikov je umrla v plinskih celicah. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov.

Okoli 58.000 taboriščnikov so nacisti tik pred osvoboditvijo taborišča med umikom poslali na “pohod smrti”, kjer jih je večina umrla zaradi mraza ali pod streli stražarjev. Tiste, ki so pohod preživeli, so nacisti na odprtih tovornih vagonih poslali v taborišča v notranjost Nemčije.

Poljski znanstveniki na podlagi nemških dokumentov in ocen preživelih ocenjujejo, da so nacisti v Auschwitz prepeljali 1,1 milijona Judov, 70.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 sovjetskih vojnih ujetnikov in več tisoč ljudi iz drugih držav.

V Auschwitz (poljsko Oswiecim) je bilo deportiranih tudi več kot 2300 Slovencev, od tega jih je v taborišču umrlo več kot 1300. Iz tedanje Jugoslavije je prvi transport z 22 Slovenci, pripadniki NOB s Prevalj in Gorenjske, v Auschwitz prispel 28. septembra 1941. Največji transport iz Slovenije je v Auschwitz prispel 10. avgusta 1942 iz Celja, ko so v to zloglasno taborišče deportirali 333 žensk in 118 moških.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts