Po obravnavi na vrhu koalicije v tem tednu bo vladna stran izhodišča za reformo plačnega sistema javnega sektorja predvidoma v četrtek predstavila sindikatom. Nekatere rešitve so že znane, v sindikatih zdaj pričakujejo podrobnejša pojasnila. V pogovore pa številne skupine v javnem sektorju vstopajo z zahtevami po višjih plačah.

Nekaj načrtovanih rešitev sta prejšnji teden javnosti razkrila predsednik vlade Robert Golob in ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Napovedala sta, da se bodo vlada in sindikati najprej lotili pogajanj o odpravi plačnih anomalij, nato bi sledili pogovori o širši reformi, za katero bi si vzeli več časa.

Pri odpravi plačnih anomalij bi po besedah ministrice začeli v spodnjem delu plačne lestvice in osnovna usmeritev je, da v javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne. Nato bi sledila nesorazmerja v srednji in zgornji tretjini plačne lestvice in v tretjem koraku odprava anomalij pri funkcionarskih plačah, ki bi se dejansko dvignile z naslednjim mandatom.

Med najnižjo in najvišjo plačo v javnem sektorju bi vzpostavili razmerje ena proti sedem in poiskali skupno osnovo za usklajevanje plač, pokojnin in socialnih transferjev. V novem sistemu pa bi plačna razmerja urejali znotraj t. i. plačnih stebrov, ki bi veljali za posamezne skupine javnega sektorja.

Predlog, ki ga je obravnavala koalicija, a je še odprt za pogajanja s sindikati in koalicijsko usklajevanje, gre v smeri oblikovanja več plačnih stebrov znotraj treh skupin.

V prvi skupini za funkcionarje je predviden plačni steber za direktorje in funkcionarje, v skupini javnih uslužbencev pa stebra za državno upravo ter policijo, vojsko, civilno zaščito in gasilce.

Znotraj skupine javnih zavodov so predvideni plačni stebri za kulturo, zdravstvo in socialno varstvo ter znanstveno-raziskovalno dejavnost, v katero je vključeno tudi področje izobraževanja.

“Naredili bomo vse, da sedanji sistem pajkove mreže, v kateri se ob spremembi ene same plače sproži val zahtev po celotnem sistemu, v celoti in dokončno odpravimo,” je dejal predsednik vlade po zadnjem koalicijskem vrhu. A reforma bo po njegovih besedah še širša, zato bo morda potrebnih celo več let, da bo v celoti izvedena. Želijo si namreč, da bi se v okviru reforme dogovorili na primer tudi o tem, kako vzpostaviti sistem učinkovitega vodenja v javnem sektorju in sistem učinkovitega nagrajevanja.

Sindikate zanimajo konkretni predlogi za uresničitev načrtovanih sprememb

V sindikatih zdaj pričakujejo podrobnejša pojasnila, saj opozarjajo, da je nejasnosti še veliko. Po besedah Jakoba Počivavška, ki vodi eno od dveh sindikalnih pogajalskih skupin, pozdravljajo, da si je vlada za prednostni nalogi postavila, da v javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne, in da se bo odpravilo plačna nesorazmerja.

A je po Počivavškovih besedah treba počakati, da bo jasno, kako so si na vladni strani zamislili odpravo nesorazmerij. Dokler ne bodo seznanjeni s celotnimi izhodišči, tudi ne želi komentirati napovedane vzpostavitve plačnih stebrov. Bolj pomembno kot vprašanje, koliko stebrov bo, je po njegovih besedah njihova vsebina.

Po besedah vodje druge sindikalne pogajalske skupine, konfederacije sindikatov javnega sektorja, Branimirja Štruklja bi z odpravo plač, ki so nižje od minimalne, odpravili enega ključnih problemov v javnem sektorju. A Štrukelj opozarja, da bo to ena najzahtevnejših in tudi finančno izjemno obremenjujočih operacij, saj verjetno ne bo moglo ostati zgolj pri tem, da se bo reševala le spodnja tretjina plačne lestvice, ampak bo posledično potreben premik na celotni lestvici.

Ob napovedani vzpostavitvi plačnih stebrov pa je po njegovem mnenju preveč optimistično pričakovanje, da bodo ločeni plačni stebri preprečili prenašanje učinkov zviševanja plač iz enega stebra v drugega, da torej potem, ko bo v enem od stebrov prišlo do sprememb v plačah, ne bo zahtev drugih skupin.

Številne skupine v pogovore z zahtevami po višjih plačah

Z vladno namero, da bi se najprej pogajali o odpravi plačnih nesorazmerij in nato začrtali širšo reformo, se v sindikatih po prvih odzivih strinjajo. Počivavšek pravi, da je trenutno stanje “precej nevzdržno” in so različne skupine v različnih položajih. Štrukelj opozarja, da so si posamezne skupine z različnimi “obvodi” – parcialnimi dogovori in prek področne zakonodaje – izboljšale svoj plačni položaj, medtem ko druge dodanih bonitet niso bile deležne.

Pri tem v sindikatih opozarjajo, da se tako s pogajanji o plačni reformi, kot tudi o odpravi nesorazmerij zamuja in bi se morala v skladu z dogovorom iz oktobra lani začeti že pred več kot dvema mesecema.

Ob dogovorih z nekaterimi skupinami v javnem sektorju, ki so bili sklenjeni v vmesnem času, pa na vlado letijo tudi očitki, da problematiko plač rešuje le pri nekaterih poklicnih skupinah, medtem ko za ostale vztraja, da bo nesorazmerja odpravljala v okviru prenove plačnega sistema.

Z oktobrskim dogovorom so se v javnem sektorju plače dvignile za 4,5 odstotka, večini pa se bodo aprila še za približno štiri odstotke. Zatem pa so bili doseženi še dogovori o zvišanju plač delu zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, pomočnicam vzgojiteljic, mladim raziskovalcem in asistentom v visokem šolstvu in raziskovalni dejavnosti. Val zahtev po višjih plačah in tudi napovedi zaostrovanja stavkovnih aktivnosti pa je spodbudila predvsem napoved predsednika vlade o dodatku v višini 600 evrov bruto k plačam sodnikov in tožilcev.

Predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem je sicer vlada ta teden umaknila iz parlamentarne procedure, ali je umik zgolj začasen ali bodo tudi njihove plače urejali s sistemsko reformo, pa za zdaj še ni jasno. Glede ostalih dogovorjenih dvigov vlada pojasnjuje, da gre zgolj za uresničitev dogovorov in zavez iz preteklosti.

Če sindikatov s svojimi načrti v prihodnjem tednu ne bo prepričala, pa se bo že v drugi polovici tega meseca soočila z več protestnimi shodi; za 16. februar so ga napovedali gasilci, za 22. februar zdravstvena nega, za 24. februar pa še celotna pogajalska skupina pod vodstvom Počivavška. Sindikat carinikov Slovenije je za 13. februar napovedal začetek stavke zaposlenih na finančni upravi.

VIR: Tatjana Žnidaršič / STA

Uredništvo

See author's posts