Povprečen čas reševanja zapuščinskih zadev na sodiščih se je v letih 2020 in 2021 podaljšal. Pri tem so najdaljši zapuščinski postopki na ljubljanskem okrajnem sodišču. Na ministrstvu za pravosodje kljub temu zakonskih sprememb na tem področju za zdaj ne načrtujejo, saj je mogoče postopke pospešiti z organizacijskimi ukrepi predsednikov sodišč.

Poslanec NSi Matej Tonin je namreč v poslanskem vprašanju opozoril, da se povprečen čas trajanja postopkov v zapuščinskih zadevah podaljšuje. V letu 2019 je bil povprečen čas reševanja zapuščinskih zadev po podatkih vrhovnega sodišča 5,6 meseca, v letu 2020 6,8 meseca, v letu 2021 pa 7,3 meseca.

Podatki za leto 2022 po Toninovih navedbah sicer še niso dostopni, sklepa pa, da se negativni trend “glede na opozorila nekaterih državljanov, da bodo na zapuščinsko obravnavo morali čakati približno eno leto”, še ni obranil. Zato ga je zanimalo, ali ministrstvo za pravosodje razmišlja o ukrepih za pospešitev zapuščinskih postopkov. Opozarja namreč, da čakanje na končanje zapuščinskega postopka pogosto povzroča številne nevšečnosti in stroške, saj dediči v tem času še ne morejo prosto razpolagati s premoženjem.

Po navedbah ministrstva so slovenska sodišča v letu 2021 prejela 25.642 zapuščinskih zadev. 4,6 odstotka zapuščinskih zadev je bilo zaključenih v enem mesecu ali manj, 30,9 odstotka v enem do treh mesecih, 29,5 odstotka pa v treh do šestih mesecih. Iz tega izhaja, da je bil v letu 2021 v nekaj več kot tretjini zadev postopek zaključen v do treh mesecih, v do pol leta pa v nekaj manj kot dveh tretjinah zadev, so zapisali.

Po trajanju zapuščinskih postopkov po navedbah ministrstva izstopa Okrajno sodišču v Ljubljani, ki je v letu 2021 v času do treh mesecev rešilo le 1,49 odstotka zadev, za 35,9 odstotka zadev pa je potrebovalo od enega do dveh let.

Glede na to, da po trajanju zapuščinskih postopkov izstopajo le nekatera sodišča, na ministrstvu sprememb zakonodaje na področju dedovanja zaenkrat ne načrtujejo. “Daljše trajanje zapuščinskih postopkov na posameznih sodiščih pa bo moralo biti naslovljeno v okviru organizacijskih ukrepov, ki jih veljavna zakonodaja daje na voljo predsednikom sodišč,” so zapisali.

Je pa ministrstvo kot odziv na predlog Vrhovnega sodišča RS, da se razmisli o dolžini roka, ki ga imajo po objavi oklica na voljo dediči in upniki, da se javijo sodišču, opravilo poizvedbo, kako je s tem v drugih državah EU.

Pri nas je namreč trenutno omenjeni rok za dediče eno leto, za upnike pa šest mesecev, pri čemer se na vrhovnem sodišču sprašujejo, če roki glede na današnje sodobne tehnologije, ki so na voljo, niso predolgi. Iz prejetih odgovorov je razvidno, da se morajo na Poljskem dediči javiti v treh mesecih, v Romuniji v dveh mesecih, na Slovaškem pa v roku, ki ne sme biti krajši od enega meseca. Na hrvaškem se morajo dediči javiti v šestih mesecev od objave javnega naznanila, so zapisali.

Na ministrstvu še zanikajo navedbe, da do končanja zapuščinskega postopka dediči ne morejo razpolagati s premoženjem. “Po veljavni zakonski ureditvi preide pokojnikova zapuščina na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Po našem pravu se torej s trenutkom zapustnikove smrti uvede dedovanje, dediči so poklicani k dedovanju, istočasno pa tudi že pridobijo zapuščino. Na ta način zapuščina po našem pravu ni niti trenutek brez subjekta. Med sodediči tako nastane v trenutku zapustnikove smrti glede dediščine skupnost, ki traja praviloma vse dotlej, dokler dediščine med seboj ne razdelijo. Dotlej sodediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno, vsak sodedič pa lahko v določeni meri razpolaga s svojim dednim deležem,” so zapisali.

Ob tem so sicer priznali, da je upravljanje z dediščino v okviru skupnosti sodedičev zapleteno, ker je za vsako dejanje potrebno soglasje vseh.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts