V oddaji Moja zgodba smo gostili Mirana Rudana. Glasba ga spremlja že vse življenje, njegovi glasbeni začetki pa segajo že v osnovno šolo. Prizna, da si ni nikoli predstavljal, da bo nekoč polnil dvorane.

“Niti približno ne mislim odnehati”

“Ni vse skupaj enostavno, želje in upanje je eno, a upanje umre zadnje. Marsikdaj se je tudi pri meni zgodilo. Nisem popustil in je na koncu prišlo do določenega uspeha,” je povedal. Vsi ga poznamo kot pevca, a po izobrazbi je trgovec in komercialist: “Nikoli nisem delal tega posla.”  Za njim je sicer skoraj 40 let uspešne glasbene kariere. “Nekako ponosen sem na ta leta in niti približno ne mislim odnehati,” poudari. Želje, da bi glasbene odre zapustil, do danes ni imel: “Vedno sem se znal spustiti na realna tla, se tudi naučiti kaj iz okolice in zbrati moč. To je tako lep posel, da mi srce do danes tega ni predlagalo, niti ne dovolilo.”

Ponosen je tudi na svojo ekipo: “Takšne ekipe, kot jo imam danes, nisem imel še nikoli v karieri. In delamo, naredimo, v končni fazi smo še družinski prijatelji.” 

Posnel bo dokumentarni film

Sprva je želel ob tej obletnici napisati avtobiografijo. “V njej bi pokazal vse od mladosti do tistega trenutka, seveda z naslovom Se nadaljuje. Mislim, da bi bilo to preveč dela. Lani sem dobil ponudbo od ljudi, ki se s takimi stvarmi ukvarjajo. Po eni strani me je presenetilo, po drugi ne. Poznajo mojo zgodovino, ogromno bo dela, saj mora biti to, kar se danes dela v zdajšnjem času, sunkovito, dokaj hitro, nič ne smeš zamuditi. Izid bo prvi teden v novembru,” pove Rudan.

Težke življenjske preizkušnje: “Ta nesreča me je spremenila, naredila drugačnega”

Ko je imel 33 let, se je zgodila prometna nesreča, bil je sopotnik na skuterju. “Meni se je to zgodilo v mojih najlepših časih, v mojem najlepšem trenutku in normalno, da ni bilo z lahkoto. Poškodba glave je huda zadeva, sploh pa takšna, ki sem jo imel jaz. Govorili so, da se ne bom pobral, ljudje umirajo za pol manjše poškodbe. Lev sem po horoskopu, peljalo me je naprej. Ta nesreča me je spremenila, naredila drugačnega, drugačna je tudi moja glasba od tistega časa dalje. Morda je bila ta nesreča davek ali pa kazen Miranu Rudanu od prejšnjega časa. Morda je prav tako.”

Bil je v komi, posledice ima še danes: “Moraš se naučiti znova brati, pisati, težave z govorom. Vse sem se moral naučiti. Ne znam vam razložiti, kaj je drugače v glavi, kako je glava delovala prej in kako deluje po nesreče. Marsikatera zadeva, tudi čustva so se mi zdela drugačna.”

Iskreno je spregovoril tudi o alkoholu, ki ga je, kot prizna danes, bilo nekoč bistveno preveč: “Bil je to Laurin čas. Začne se alkohol, takrat sem še kadil, pa verjetno kakšne druge substance. Tega je bilo pretirano preveč. To ni bilo pitje le za vikende.” Poudari in doda, da je po nesreči ugotovil, da je življenje lepo in da tega ne potrebuje. Vprašali smo ga tudi, kakšno je stanje na glasbeni sceni, kar se tiče alkohola in drog. V kakšni meri so prisotne? “Jaz se bojim, da kar malo preveč. Jaz tega ne rabim, da pridem na oder in da svoje izdelke pokažem v najboljši luči. To je nekako postal šolski sistem, da enostavno prideš tja, moraš to narediti, da se moraš malo napiti iz razloga, da bi lepše zvenelo. Meni je alkohol totalno mimo, jaz bi ga ukinil pri samih izvajalcih,” pove iskreno in med drugim doda: “Se opravičujem, če sem do koga nesramen, kar se tiče alkohola. A na vaše vprašanje, kratko in jedrnato. Preveč je vsega tega.”

“Žal mi je, da je ženska umrla”

Njegovo življenje je močno zaznamovala tudi nesreča, ki se je zaključila tragično. Očitali so mu, da je povzročil prometno nesrečo iz malomarnosti. “Napad iz ene, do napada na drugi strani, človek se mora braniti. Stvari se niso zgodile tako, kot so ljudje pisali. Bil sem tam, bil sem prisoten, tudi moj avto. Prepričan sem, da se ona nikoli ni zaletela v vrata, po drugi strani pa sem bil v tistem trenutku tam. In tudi dandanes bi lahko rekel samo eno in to na ful pošten način: Ne morem določiti ali pa dati sebi to v krivdo ali to zanikati. Bil sem tam, bile so določene stvari, ki so se zgodile, a vse tisto, kar se je dogajalo potem v 15 letih, je letelo levo in desno. Meni je še vedno žal za to žensko. Se počutim krivega in počutim se nedolžnega. Če bi bil povzročitelj, bi rekel, glejte, to se zgodi vsakemu, lahko se meni, lahko vam.”

Prizna, da je to breme še vedno v njem in obžaluje, da je ženska umrla: “Nisem prepričan, da sem totalno nedolžen, pa tudi ne, da sem jaz krivec, da se je to zgodilo.”

Pogovoru lahko prisluhnete  v spodnjem posnetku.

Uredništvo

See author's posts