KPK je z analizo delovanja javnega sektorja na področju zdravstva pregledala evidenčna in javna naročila 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni desetim največjim dobaviteljem medicinske opreme in ugotovila številna tveganja za korupcijo. Pripravila je priporočila, med katerimi so tudi ukrepi za centralizirano vodenje javnih naročil.

Ugotovitve analize, s katero so začeli februarja, sta na novinarski konferenci pojasnila predsednik KPK Robert Šumi in vodja službe komisije za nadzor Katja Mihelič Sušnik.

Kot sta pojasnila, je komisija v analizi zaznala številna tveganja tako za korupcijo kot za nastanek kršitve integritete posameznikov. Zato so ministrstvu za zdravje, uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, izbranim javnim zdravstvenim zavodom ter drugim pristojnim organom podali nova priporočila za njihovo ustreznejše upravljanje.

Med njimi so izpostavili vzpostavitev skupnega sistema nabave, konkretne ukrepe za centralizirano vodenje javnih naročil, uvedbo nacionalne revizijske službe ter usposabljanje zaposlenih. Od ministrstva na komisiji pričakujejo ustrezno naslovitev zaznanih tveganj in njihovo upravljanje v praksi ter morebitno nadaljnje sistemsko analiziranje pridobljenih podatkov.

Konkretnih poslov znotraj vsakega naročila niso preučevali

V analizi je KPK pregledala evidenčna in javna naročila 26 javnih zdravstvenih zavodov na sekundarni ravni desetim največjim dobaviteljem na področju nabave medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego v obdobju od 1. januarja 2018 do 31. decembra 2022. Cilj analize je bila identifikacija korupcijskih tveganj in podaja ustreznih priporočil, s tem pa na preprečevanju korupcije in krepitev integritete, transparentnosti in odgovornosti.

Obdelali so več kot 330.000 vrstic posredovanih podatkov o evidenčnih naročilih, pregledali več kot 600 strani pravilnikov ter odgovorov na vprašanja o pravilnikih in upravljanju tveganj ter spletne strani vseh 26 izbranih javnih zdravstvenih zavodov. Znesek izvedenih javnih naročil pri vseh zavodih v obravnavanem obdobju je bil skupno skoraj milijarda evrov. Konkretnih poslov znotraj vsakega naročila niso preučevali, saj da za njihovo presojo niso pristojni.

Zaznali so tveganja tako za korupcijo kot tudi za nastanek kršitev integritete posameznikov

Zaznali so tveganja, ki se nanašajo neposredno na institute zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. To so denimo tveganja glede neporočanja in pomanjkljivega poročanja zavezancev za poročanje premoženjskega stanja, nevključevanja protikorupcijske klavzule v posle za evidenčna naročila, nezaznavanja nastanka lobiranja ter nezakonitega in neetičnega vplivanja v postopkih javnih naročil, nastanka okoliščin nasprotja interesov uradnih oseb in druga.

Zaznali so tveganja tako za korupcijo kot tudi za nastanek kršitev integritete posameznikov. To so tveganja denimo glede zagotavljanja transparentnosti, sledljivosti, enakopravne obravnave, učinkovitosti, gospodarnosti in zakonitosti, slabe podpore v informacijskih tehnologijah, drobljenja javnih naročil, nezadostnega znanja zaposlenih in kadrovske podhranjenosti ter uporabe zunanjega svetovanja.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts