Po podatkih Statističnega urada RS se je v prejšnjem letu  Slovenijo priselilo 3.700 državljanov Slovenije in 31.900 tujih državljanov. Odselilo se je več kot 6.400 slovenskih in več kot 14.500 tujih državljanov. Selitveni prirast je znašal nekaj manj kot 14.700 oseb.

Selitveni prirast pozitiven

V Slovenijo se je priselilo 35.613 prebivalcev, iz države pa se jih je odselilo 20.956. V primerjavi z letom prej se je število priselitev povečalo za polovico, število odselitev pa je upadlo za manj kot 1 %. Selitveni prirast je bil skoraj šestkrat tolikšen kot leto prej: priselilo se je 14.657 prebivalcev več, kot se jih je odselilo, so zapisali na Statističnem uradu RS.  Priselilo se je 3.708 državljanov Slovenije ali 6 % manj kot v letu pred tem. Odselilo pa se jih je 6.430 ali v isti časovni primerjavi za desetino (10 %) več.

V Slovenijo se je priselilo skoraj 6.100 več Ukrajincev, kot pa se jih je iz naše države odselilo

Selitveni prirast tujih državljanov je bil že štiriindvajseto leto zapored pozitiven: lani se jih je v Slovenijo priselilo 17.379 več, kot se jih je iz nje odselilo. K temu so pomembno prispevali državljani Ukrajine: v Slovenijo se jih je priselilo skoraj 6.100 več, kot se jih je iz nje odselilo. Največ slovenskih državljanov priseljenih iz Avstrije, tujih državljanov največ iz Bosne in Hercegovine. Najpogostejši državi prejšnjega prebivališča priseljenih slovenskih državljanov sta bili Avstrija in Nemčija (za 21 oz. 18 %), sledile so Hrvaška, Švica in Italija.

Največ tujcev se je v Slovenijo priselilo iz Bosne in Hercegovine (36 % vseh priseljenih tujih državljanov), za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Ukrajina, Kosovo, Srbija in Severna Makedonija.

Največ slovenskih državljanov v Avstrijo, tujih državljanov največ v Bosno in Hercegovino

Četrtina odseljenih državljanov Slovenije (25 %) je odšla v Avstrijo, za največ preostalih pa so postale države njihovega prihodnjega prebivališča Nemčija (18 %), Hrvaška in Švica. Največ tujih državljanov se je po drugi strani preselilo iz Slovenije v Bosno in Hercegovino (36 %), sledili so Srbija (13 %), Kosovo (13 %) in Nemčija (6 %).

Podatki o socioekonomskih značilnostih meddržavnih selivcev bodo na voljo 20. decembra 2023, so še zapisali na spletni strani Sursa.

Notranjih selitev je več

Registriranih je bilo 131.191 notranjih selitev (tj. sprememb naselja prebivališča znotraj države) ali za 18 % več kot leto prej. Od prebivalcev, ki so lani prijavili spremembo naselja prebivališča, se jih je večina (83 %) preselila v drugo občino, 17 % pa v drugo naselje znotraj iste občine. Spremembo prebivališča je prijavilo približno 111.000 državljanov Slovenije in 20.000 tujih državljanov. Skoraj polovica notranjih selivcev je bilo starih 20–39 let. Naselje svojega prebivališča je najmanj enkrat zamenjalo skoraj 6 % prebivalcev Slovenije. Tujci so bili tudi lani bolj mobilna skupina prebivalcev kot državljani Slovenije: med tujci se je namreč najmanj enkrat selil povprečno vsak deseti, med državljani Slovenije pa vsak dvajseti. Evidentiranih je bilo tudi 46.964 sprememb prebivališča znotraj naselij (44.844 selivcev); te statistično sicer ne veljajo za selitve. Znotraj naselja Ljubljana se je najmanj enkrat preselilo 15.298, znotraj naselja Maribor pa 5.883 prebivalcev.

V podatkovni bazi SiStat objavljene časovne vrste podatkov o selitvenem gibanju so dopolnili s podatki za leto 2022. Tako so zdaj na voljo najnovejši podatki o meddržavnih in notranjih selitvah ter o selitvenem in skupnem prirastu prebivalstva. Številni podatki so na voljo za več prostorskih ravni.

Uredništvo

See author's posts