Sodnico Katjo Klug Grobin je na junijskem naroku predvsem zanimalo, ali je Kokot pred podpisom prebral pogodbo o imenovanju za generalnega direktorja, ta pa je dejal, da jo je preletel, zanimali naj bi ga predvsem zapisani datumi, ni pa natančno preučil vseh njenih točk.

Pogodbo je po lastni izpovedi podpisal v pisarni takratnega predsednika nadzornega sveta Ervina Renka, vse pa je šlo po njegovih besedah precej na hitro. Sodnici je povedal še, da je Renka pred tem povprašal, kakšne bi bile njegove pravice v primeru razrešitve brez razloga, pri tem pa naj bi mu bilo pojasnjeno, da mu bodo pripadale odpravnina ter vse plače do konca mandata.

Ker določila o plačah ni v pogodbi, je od prvega nadzornika v zvezi s tem dobil ustno zagotovilo, je navedel Kokot. Da je Renka poznal leto dni, je še dejal, saj sta bila pred tem oba člana nadzornega sveta, zato ni imel razloga, da mu ne bi zaupal.

Na vprašanje njegovega odvetnika Francija Matoza, zakaj ga je sploh zanimalo, kaj mu pripada v primeru razrešitve brez razloga, je takrat pojasnil, da so bili politično naelektreni časi in da so se direktorji državnih podjetij zavedali, da bodo v primeru menjave oblasti morali zapustiti svoje položaje. Sam si je želel s tem zgolj zagotoviti dostojno preživetje, je dodal.

Kokot je na čelo Pošte kot začasni direktor prišel marca 2021, polni mandat generalnega direktorja pa je začel 1. februarja 2022. Njegovo imenovanje so ves čas spremljali očitki o nepravilnostih in o njegovi neprimernosti oziroma neustreznih izkušnjah za tako pomemben položaj, prenovljeni nadzorni svet pa ga je 12. septembra lani odpoklical.

Ob njegovem imenovanju so se pojavljali očitki o političnem kadrovanju v vrhu Pošte Slovenije, saj je Kokot že dobro desetletje svetnik SDS v občini Poljčane, ob tem pa naj sploh ne bi izpolnjeval pogojev glede vodstvenih izkušenj. S položajev so takrat odstopili trije nadzorniki, še eden pa je prijavil nedopusten politični pritisk.
Vir: STA