Dogodki, ki so v zadnjih letih pretresli svetovno gospodarstvo, so povzročili spremembe tudi pri plačilni disciplini. Pri družbi Dun & Bradstreet, vodilnem svetovnem ponudniku poslovnih podatkov in analitike, so analizirali plačila v zadnji četrtini lanskega leta in naredili primerjavo z enakim obdobjem leto poprej.

»S študijo plačil, ki je zajemala podatke do 31. decembra 2022, smo orisali mednarodno sliko plačilnih praks s posebnim poudarkom na scenariju po pandemiji covid-19 in dejanski geopolitični krizi,« so pri Dun & Bradstreet pojasnili namen svetovne študije in dodali: »Zaradi dejstva, da je D&B CRIBIS del svetovnega Dun & Bradstreet omrežja, je bilo mogoče zbirati in analizirati podatke o plačilih iz držav v Aziji, Severni Ameriki, Severni Evropi, Južni Evropi, Afriki in Oceaniji.«

Največ uvažamo in izvažamo v Švico

Izvoz blaga je bil pri nas lani za 34,2 odstotka višji kot leto prej (znašal je 52,9 milijarde EUR), uvoz pa za 36,6 odstotka višji (znašal je 56,8 milijarde EUR), navajajo pri SURS-u. Izvoz v države članice EU je bil vrednostno za 6,6 odstotka višji kot leto prej, uvoz pa za 1,6 odstotka. Tudi vrednost trgovanja Slovenije z državami nečlanicami EU se je zvišala. V to skupino držav je Slovenija izvozila za 1,6 milijarde EUR blaga ali za 64,3 odstotka več, uvozila od tam pa za 1,8 milijarde EUR blaga ali za 9,9 odstotka več. Pri trgovanju z državami nečlanicami EU so pomemben delež predstavljali t. i. posli oplemenitenja blaga. Največ blaga je sicer Slovenija v letu 2022 izvozila v Švico (21,0 odstotka celotnega izvoza). Pomembni trgi so bili še Nemčija (14,4 odstotka), Italija (10,6 odstotka), Hrvaška (8,4 odstotka), Avstrija (6,7 odstotka) in Francija (3,3 odstotka). Tudi uvozila je največ blaga iz Švice (14,6 odstotka celotnega uvoza), sledile so Nemčija (12,5 odstotka), Italija (11,5 odstotka), Kitajska (8,9 odstotka), Avstrija (8,4 odstotka) in Hrvaška (5,0 odstotka).

V Nemčiji se zmanjšuje delež plačil »do datuma zapadlosti«

Analiza Dun & Bradstreet je pokazala, da imata Nemčija in Švica, ki sta med najpomembnejšimi slovenskimi trgovinskimi partnericami, še vedno odlično plačilno disciplino, čeprav se je le-ta glede na primerjalno obdobje 2021 znižala − v Nemčiji je delež plačil »do datuma zapadlosti« za 2,5 odstotka nižji, v Švici pa za 2,9 odstotka nižji. Pri plačevanju se med državami Severne Evrope najbolj držijo rokov na Danskem (91,8 odstotka plačil »do datuma zapadlosti«), Poljskem (85,1 odstotka) in Rusiji (79,3 odstotka), Nemčija ima 62,9 odstotka, Švica pa 68,9 odstotka plačil »do datuma zapadlosti«. Švica ima najboljšo plačilno disciplino v sektorjih Gradbeništvo (75,2 odstotka), Veleprodaja (63,3 odstotka) in Finančne storitve (73,5 odstotka), kjer sta točnost in zanesljivost izredno pomembni. Nemčija izkazuje najboljšo plačilno prakso v sektorju Kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, saj ima po Dun & Bradstreet analizi 70,1 odstotka plačil »do datuma zapadlosti« in le 0,4 odstotka plačil »nad 90 dni«.

Sledijo Gradbeništvo in Trgovina na drobno (oboje 67,3 odstotka) ter Rudarstvo (63,5 odstotka). Primerjava med četrtim četrtletjem 2021 in četrtim četrtletjem 2022 za Nemčijo sicer kaže, da se med podjetji iz te države zmanjšuje delež plačil »do datuma zapadlosti« − le-ta je v četrtem četrtletju 2022 za 2,5 odstotka nižji, kot je bil v enakem obdobju 2021. Sektorji, ki so imeli največji upad plačil »do datuma zapadlosti« v Nemčiji, so Trgovanje z avtomobili in servis avtomobilov (-10,2 odstotka), Pravosodje, javni red in varnost (-9,9 odstotka) ter Popravila avtomobilov, storitve in parkirišča (-8,8 odstotka). Na severnoevropskem trgu s plačili največ zamujajo (več kot 90-dni) v Združenem kraljestvu (5,7 odstotka), nato v Rusiji (3,3 odstotka) in na Irskem (3,1 odstotka), Nemčija ima 0,7 odstotka, Švica pa le 0,3 odstotka plačil »nad 90 dni« po zapadlosti.

Slovenska podjetja imajo 53,9 odstotka plačil »do datuma zapadlosti«, pred nami le Madžarska

V Južni Evropi, kamor spada tudi Slovenija, po Dun & Bradstreet analizi mikro in mala podjetja kažejo najboljše plačilno vedenje, z večanjem velikosti pa padajo odstotki točnih plačnikov, ki dosegajo najnižje vrednosti v velikih podjetjih. Med južnoevropskimi trgi je Madžarska najboljši plačnik z največjo koncentracijo pravočasnih plačil (70,8 odstotka) in najnižjim odstotkom zamud pri plačilih (0,2 odstotka). Sledijo ji Slovenija (53,9 odstotka plačil »do datuma zapadlosti«), Španija (46,5 odstotka) in Turčija (45,5 odstotka). Primerjava plačilnih praks »do datuma zapadlosti« za četrto četrtletje 2019 in četrto četrtletje 2022 izpostavlja pomembnejši upad za Turčijo (-10,0 odstotka) in Romunijo (-5,4 odstotka), medtem ko Hrvaška in Srbija kažeta velik napredek (več kot 8,5 odstotka). Plačilo vedenje je v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 napredovalo tudi na Madžarskem (7,5 odstotka več) in Italiji (6,2 odstotka več), pri nas pa se je izboljšalo za 4 odstotke. Državi z največjo koncentracijo plačil nad 90 dni sta Grčija (20,5 odstotka) in Romunija (16,6 odstotka), medtem ko ima Slovenija le 1,6 odstotka.

V celotni regiji Južna Evropa je prav pri nas plačilno vedenje velikih podjetjih na samem vrhu (62,9 odstotka plačil »do datuma zapadlosti«). Najvišji delež točnih plačil v četrtem četrtletju 2022 je pri nas v sektorjih Finančne storitve (59,6 odstotka), Veleprodaja (59,1 odstotka) in Transport in distribucija (55,5 odstotka). Slednji sektor ima na Hrvaškem najboljše plačilno vedenje, velik upad plačil »do datuma zapadlosti« pa sosedi beležijo v mikrosektorjih Pohištvo in trgovine z opremo za dom (-6,2 odstotka) ter Kmetijske storitve (-5,8 odstotka).

Uredništvo

See author's posts