Upravni odbor ZZZS je na četrtkovi seji ministrstvo za zdravje pozval k dodatnim ukrepom za skrajševanjem čakalnih vrst. Lani sprejeti interventni zakon namreč ne daje zadostnih učinkov, obstoječi ukrepi pa postajajo finančno nevzdržni, so zapisali v pozivu. Čakalne dobe v zdravstvu so se medtem poleti še podaljšale.

Kot pojasnjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), so v zadnjem obdobju že večkrat poudarili, da zgolj finančni ukrepi ne zadostujejo za skrajševanje čakalnih dob in da je zato treba sprejeti številne druge, tudi nefinančne ukrepe.

Med drugim v apelu ministrstvu predlagajo, da se zagotovi več izobraževalnih mest v dodiplomskem študiju medicine, poenostavi postopke uvoza zdravnikov iz tujine, izboljša vodenje čakalnih seznamov, prenovi sistem eNaročanje ter zagotovi optimalnejšo izrabo opreme, kadrov in prostorov v bolnišnicah.

Med sistemskimi spremembami si med drugim želijo bolj stimulativno politiko plač v zdravstvu, spremembe na področju upravljanja javnih zdravstvenih zavodov v smeri uvajanja elementov korporativnega upravljanja, doslednejšo ločitev javnega od zasebnega zdravstva v smislu bolj učinkovite izrabe javnih zdravstvenih zmogljivosti in zajezitve odliva kadrov iz javnih zdravstvenih zavodov ter centralno vodenje nabave medicinske opreme.

Potrebna strategija 

Kot osnovo za izvajanje vseh omenjenih ukrepov pa poudarjajo potrebo po sprejemu strategije zdravstvenega varstva z akcijskim načrtom, izvedbenimi koraki in nosilci ter potrebo, da vse aktivnosti vodi in usklajuje zdravstvena politika.

Po poročanju Dnevnika so se namreč vrste bolnikov, ki na zdravstvene storitve čakajo nedopustno dolgo, poleti še podaljšale. 1. avgusta je namreč predolgo čakalo na prvi pregled 77.204 ljudi oziroma 959 več kot mesec prej, je razvidno iz podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), predolgo čakajočih na terapevtsko-diagnostične storitve pa je bilo 536 več kot na prvi julijski dan, poroča časnik.

Upravni odbor ZZZS razloge za podaljšanje čakalnih vrst v apelu, poslanem ministrstvu, izpostavlja na podlagi interventnega zakona uvedeno neciljno plačevanje vseh zdravstvenih storitev namesto ciljnega plačevanja prednostnih zdravstvenih storitev, razdrobljenost mreže javne zdravstvene službe, slabo organizacijo dela pri nekaterih izvajalcih zdravljenj in nekritično napotovanje pacientov k specialistom na sekundarno raven. Med razlogi navaja še, da podatki v sistemu eNaročanje niso dnevno ažurni in pravilni, kar ima za posledico netočne podatke izvajalcev in NIJZ o številu čakajočih oseb.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts