Potem ko je pristojno ministrstvo 1. septembra v javno obravnavo poslalo osnutek zakona o energetski politiki, pri čemer je rok za pripombe postavilo 17. septembra, so poslanci SDS v DZ vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za infrastrukturo. Prepričani so, da bi bilo treba za odločanje o prihodnji energetski politiki zagotoviti več časa.

“Ne razumemo, kako je mogoče, da je bilo pri tako pomembni in strateški temi, kot je energetska politika Slovenije, sodelovanje javnosti omejeno na komaj 11 delovnih dni oziroma skupaj 17 dni s tremi vikendi, ko bi se vendarle moralo dopustiti javnosti, da poda svoje predloge in pripombe v najdaljšem možnem roku. Ko se odločamo, kakšna bo energetska politika Slovenije v prihodnje, je potreben čim širši konsenz družbe,” so zahtevo pospremili v poslanski skupini SDS.

Kot so navedli, so že po hitrem pregledu osnutka zakona opazili, da vanj ni umeščena jedrska energija, predvideni pa so tudi precej hitro opuščanje zemeljskega plina pri ogrevanju, iztek koncesij za dobavo plina po letu 2030 in opuščanje trdih goriv. “Vse te spremembe pomenijo, da bo ogromno ljudi moralo zamenjati način ogrevanja. Med njimi je veliko takih, ki za to nimajo denarja, saj že danes komaj shajajo,” so opozorili.

Je akt pisan na kožo določenim subjektom? 

Kljub dejstvu, da Slovenija nima dovolj sonca čez celo leto, osnutek novega zakona po njihovih navedbah tako kot zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije na prvo mesto postavlja sončno energijo, so kritični. V tej luči se vnovič sprašujejo, ali je akt pisan na kožo določenih subjektov. Izpostavili so še, da so predlagane rešitve v javnosti “povzročile vihar”, oglašajo se strokovnjaki, župani in ostala civilna družba.

V največji opozicijski stranki so prepričani, da bi morala biti v zvezi z osnutkom zakona opravljena širša javna razprava, nato pa dosežen širši konsenz družbe o prihodnji energetski usmeritvi Slovenije, zato so v četrtek vložili zahtevo za sklic izredne seje parlamentarnega odbora za infrastrukturo na to temo.

Osnutek zakona o energetski politiki naj bi sicer nadomestil preostanek energetskega zakona. Opredeliti želi načela energetske politike države ter s tem dati podlago za oblikovanje politik in ukrepov na področju energetike. Ureja pristojnosti in delovanje Agencije za energijo in energetske inšpekcije ter opredeljuje energetsko infrastrukturo v državi.

Podrobneje kot energetski zakon opredeljuje prednostno rabo energijskih virov in energentov. Cilj je spodbujanje trajnostne rabe energije in večja uporaba obnovljivih virov energije v stavbah ter napravah, kar ima pomemben vpliv na zmanjšanje onesnaževanja in odvisnosti od fosilnih goriv, v osnutku pojasnjuje ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts