DZ bo novembrsko sejo danes nadaljeval z obravnavo predlogov državnih proračunov za prihodnji dve leti. V obeh izstopajo ukrepi za odpravo posledic po avgustovskih poplavah. Vseeno premier Robert Golob zagotavlja, da se obseg investicij celo povečuje, več denarja se namenja tudi za znanost, raziskave in inovacije.

Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa vlada predlaga nekatere popravke. Finančni minister Klemen Boštjančič je v soboto članom odbora DZ za finance povedal, da so morali zaradi naravnih nesreč spremeniti prioritete ter proračunske cilje in strategijo prilagoditi tako, da se omogoči čimprejšnjo sanacijo posledic poplav in plazov.

Za odpravo posledic naravnih nesreč je prihodnje leto v proračunu predvidenih 1,1 milijarde evrov, celotna proračunska poraba pa se bo zvišala za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov. Primanjkljaj se bo tako v letu, ko bodo v območju evra spet začela veljati fiskalna pravila, povzpel na 3,3 odstotka BDP.

Leto pozneje vlada načrtuje zmanjšanje odhodkov na 15,8 milijarde evrov, primanjkljaj pa naj bi se ustavil pri 1,8 odstotka BDP.

Da bi zagotovili čim več sredstev za odpravo posledic in obnovo po poplavah, se bodo socialni transferji v letu 2024 uskladili le v višini 70 odstotkov inflacije, olajšave in lestvica za odmero dohodnine pa bodo ostali na zdajšnjih ravneh. Po Boštjančičevih zagotovilih so proračunski dokumenti vseeno razvojno naravnani in državljanom zagotavljajo ohranjanje blaginje.

Tudi Golob je oktobra ob predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ dejal, da bo skupen obseg investicij ne glede na poplave prihodnje leto višji, kot je določeno zdaj. “Vse bistvene investicije ostajajo v teku,” je zagotovil. Hkrati se povečujejo sredstva za znanstveno-raziskovalno dejavnost in inovacije, saj bo z vlaganji v dodano vrednost in znanje mogoče lažje zagotoviti tudi sredstva za odpravo posledic poplav, je dodal.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts