Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so letos odkrili večjo pojavnost oslovskega kašlja v primerjavi s prejšnjimi meseci. Izpostavili so, da je treba vzdrževati visoko stopnjo precepljenosti. Pri tem, da velja, da je za otroke cepljenje proti oslovskemu kašlju obvezno, a da z meseci zaščita upada. 

NIJZ sporoča, da so v zadnjih mesecih po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) o povečanem številu prijav oslovskega kašlja poročale tudi druge evropske države. Med pandemijo covida-19 je zaradi ukrepov za omejevanje širjenja okužbe s SARS-CoV-2 bilo omejeno tudi kroženje drugih povzročiteljev okužb dihal v populaciji, kar bi lahko vplivalo na nekoliko večjo pojavnost oslovskega kašlja (o kateri poročajo nekatere države v zadnjih mesecih) po pandemiji covida-19.

Zelo nalezljiva bolezen dihal, epizode kašlja trajajo več tednov

Zapisali so, da je oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri. Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, pa lahko bolezen poteka neznačilno; opazi se lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.

Bolezen se pojavlja, čeprav je cepljenje otrok obvezno

Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov, pravijo na NIJZ. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih, so zapisali. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena. V času pandemije covida-19 in z njo povezanih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje te bolezni se je pojavnost oslovskega kašlja prehodno zmanjšala, kar se kaže v izrazitem upadu števila prijav, zlasti v letu 2021.

Trije odmerki v prvih dveh letih življenja, nato v drugem razredu in še v srednji šoli

Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti, sporočajo pri NIJZ in dodajajo, da cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo z bakterijo Bordetella pertussis in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni, s časom upada. Poudarjajo, da je pomembno, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja. Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole in ob sistematskem pregledu v srednji šoli sledita poživitvena odmerka.

Odraslim priporočajo cepljenje, a to je zaenkrat samoplačniško

NIJZ  še pravi, da je priporočljivo tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju (s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju) enkrat v odrasli dobi. Pri odraslih je to cepljenje zaenkrat samoplačniško.

Cepljenje nosečnic

Pri NIJZ so še zapisali, da ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, priporočajo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti. Cepljenje nosečnic po poročanju NIJZ namreč povzroči nastanek protiteles, ki se preko posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja. Cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju zaščiti otroka v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne v starosti treh mesecev. Nosečnice se lahko v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo pri svojem izbranem zdravniku, cepijo pa tudi nekateri ginekologi. V letu 2020 je bilo v Sloveniji pri nosečnicah opravljenih 1075 cepljenj proti oslovskemu kašlju.

Upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok

V pandemiji covida-19 so na NIJZ zabeležili upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok. Pravijo, da je poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna na precepljenosti.

Uredništvo

See author's posts