Novinarske organizacije v Sloveniji in svetu ob današnjem mednarodnem dnevu svobode medijev opozarjajo, da je novinarjem nujno zagotoviti svobodo, ki jo potrebujejo pri opravljanju dela. V Sloveniji pa so še zlasti glasni tudi pozivi k izboljšanju pogojev za novinarje in medije.

Sindikat novinarjev Slovenije je navedel, da se pogoji za opravljanje novinarskega dela se slabšajo tudi v Sloveniji. Država, ki je ustanoviteljica Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ignorira obveznost po primernem financiranju javnega zavoda. Slovenska tiskovna agencija pa še naprej čaka na zakonski okvir, ki bi preprečil morebitno vnovično finančno izčrpavanje, kot se je zgodilo pred tremi leti.

V zasebnih medijih se medtem vedno znova dogaja, da zasebni interes prevlada nad javnim. Novinarji so preobremenjeni, gmotni pogoji za opravljanje njihovega dela pa so vse slabši. Prekarizaciji niso izpostavljeni samo tisti v nestandardnih oblikah dela, ampak tudi redno zaposleni.

Društvo novinarjev Slovenije ob svetovnem dnevu ugotavlja, da se je politični diskurz o medijih sicer nekoliko spremenil. Vladajoča politika postavlja svobodo medijev med javno izrečene obljube, kar vidijo kot dobro.

Sheme pomoči za medije

Pri tem so spomnili, da je predstavnik ministrstva za kulturo na nedavnem javnem pogovoru društva in sindikata pred svetovnim dnevom na vprašanje, ali bo država vzpostavila sheme pomoči za medije, ki jim tudi zaradi objektivnih okoliščin grozi neslaven konec, dejal: “Imamo resen namen”. Predstavnik ministrstva za gospodarstvo pa je po navedbah društva zagotovil: “Tvorno sodelujemo pri tem.”

A ko je kamera ugasnila, so slišali tudi, da je vse odvisno od financ in časa. “Ne, v resnici je vse odvisno od politične volje,” so odločni v društvu.

Pomanjkanje politične volje za ustvarjanje pogojev za kakovostno novinarstvo vidijo kot globalen problem. Slovenija je letos na indeksu svobode medijev osem mest višje kot lani in je s 50. napredovala na 42. mesto. “Na prvi pogled se zdi kot uspeh, ampak kot vselej je pomemben kontekst,” so opomnili.

Kot so dodali, Novinarji brez meja ob tokratni izdaji Indeksa svobode medijev ugotavljajo, da vse več vlad in političnih oblasti ne izpolnjuje svoje vloge zagotavljanja najboljšega možnega okolja za novinarstvo in za pravico javnosti do zanesljive informacije.

V Sloveniji po njihovem pozivu potrebujemo “jasno vizijo in odločne korake”. “Da medijsko svobodo namesto nekega gesla, s katerim se maha po zraku pred volitvami, prevedemo v konkretne ukrepe za zagotavljanje pogojev za delo novinarjev,” so jasni.

Prva velika priložnost za to se jim zdi novi zakon o medijih, katerega predlog je v koalicijskem usklajevanju. V društvu so na osnutek zakona v sklopu javne razprave pripravili številne predloge za njegovo izboljšanje. Prva naloga zakona naj bo zavezujoča podlaga za vzpostavitev shem pomoči za medije, so predlagali. Hkrati so dodali: “Ne potrebujemo novih nacionalnih svetov, potrebujemo neodvisnega, kompetentnega in opolnomočenega regulatorja ter jasno sliko o tem, kaj je v javnem interesu.”

Odločevalce o predlaganem zakonu ob svetovnem dnevu zato pozivajo, naj strnejo vrste za svobodo medijev.

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) medtem ocenjujejo, da se svoboda medijev v Sloveniji slabša. Politika se namreč po njihovem mnenju vse bolj meša v delo medijev in ga skuša nadzorovati. To je po njihovih besedah še posebej izrazito v zadnjih dveh letih, ko je aktualna vlada preko svojih nadzornikov v Telekomu Slovenije zamenjala odgovornega urednika portala Siol.net in ko je vlada, kot so zapisali, prevzela nadzor nad upravljanjem javne RTVS.

Hkrati se je vladajoča oblast po njihovem prepričanju spravila nad medije, ki skušajo predstavljati drugo plat medalje, s parlamentarno preiskovalno komisijo.
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts