Junijske volitve v Evropski parlament bodo 9. junija, volilna opravila pa bodo začela teči 11. marca. Od tedaj bo možno tudi vlaganje kandidatur. Ob tem smo o prihajajočih Evropskih volitvah spregovorili z Anito Tušar, vodjo Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.

“Evropske volitve tradicionalno v Sloveniji beležijo zelo nizko udeležbo. Velja pa to tudi za ostale države vzhodne Evrope in srednje Evrope, kamor mi geografsko tudi spadamo. Kajti treba se je zavedati, da pripadnost oz. ta neka evropska identiteta v teh državah mogoče še ni tako utrnjena kot v zahodnem delu Evrope. Tudi če pogledamo volilno udeležbo, je dejstvo, da je v teh državah nižja. Tudi mi se žal uvrščamo zelo nizko. Mislim, da smo na zadnjih volitvah imeli tretji najslabši rezultat, za nami pa so bili Čehi in Slovaki. Mogoče bi lahko rekli, da je delno tudi ena krajša tradicija parlamentarne demokracije v teh državah primerjalno z zahodno Evropo,” za naš medij pojasni Tušarjeva.

Evropski parlament ima pomembno vlogo pri oblikovanju evropske politike. Sodeluje v zakonodajnih postopkih, ima proračunske in nadzorne pristojnosti, sodeluje pri reviziji pogodb ter ima pravico do posredovanja pred Sodiščem EU. V novem sklicu pa bo ena prvih nalog izvolitev novega predsednika ali predsednice Evropske komisije.

80 odstotkov vse zakonodaje sprejete v državnem zboru, temelji na evropski zakonodaji

“Pa seveda mi se v našem delu z državljani vedno srečujemo s temi miti, ki obstajajo, no, mi jim rečemo miti. “Ja, moj glas ne šteje”, “Bruselj je nekaj tam daleč, ne vem, kaj se tem sploh dogaja”, “Zakaj bi šel sploh na volitve” in tako naprej. To je seveda nekoliko zgrešeno, kajti treba se je zavedati, da 80 odstotkov vse zakonodaje sprejete v državnem zboru, temelji na evropski zakonodaji. Skupno urejanje področij, kot so podnebje, splet, umetna inteligenca, to seveda presega nacionalno pristojnost in nacionalno raven. Zato mi poskušamo na vse načine razložiti državljanom, da vsak glas šteje. Tudi, če imamo samo devet poslancev v evropskem parlamentu, po novem jih bomo imeli devet, do zdaj smo jih imeli osem, od 720. Seveda, če pogledamo to skupno sliko, to dejansko je majhen delež, ampak naši poslanci so del političnih skupin. In v okviru teh političnih skupin, je seveda ta en glas ali dva, ali trije, kolikor jih pač je v določeni politični skupini, šteje veliko več, kot samo en glas – čist tako gledamo čisto matematično,” nadaljuje Anita Tušar.

Poslanci v Evropskem parlamentu niso organizirani na podlagi nacionalnosti, ampak se združujejo v politične skupine po politični pripadnosti. V tem mandatu je v Evropskem parlamentu sedem političnih skupin, slovenski poslanci pa pripadajo trem največjim – Evropski ljudski stranki (EPP), socialistom (S&D) ter liberalcem (Renew).

V skladu s parlamentarnimi pravili mora politično skupino sestavljati najmanj 23 poslancev iz vsaj četrtine oziroma vsaj sedmih držav članic. Poslanec je lahko član le ene politične skupine, lahko pa se odloči, da ne bo pripadal nobeni izmed njih in je t. i. samostojni poslanec. Trenutno je v parlamentu 49 samostojnih poslancev. Vsaka politična skupina ureja svojo interno organizacijo, v okviru katere med drugim izberejo vodjo oz. dve vodji.

“Seveda je pa tu še ena zadeva, tu pa imate veliko vlogo mediji – Evropske volitve se dostikrat zgodijo na polovici mandata aktualne vlade in potem je to priložnost za volivce, da nekako izrazijo, dajo en signal svoje stališče do vlade, pa tudi do opozicije, z udeležbo ali tudi neudeležbo na volitvah. Tako da v bistvu so te Evropske volitve potem kot nek preizkus domače politike. Kar spet ni ravno prav, kajti mi bi se morali pogovarjati o evropskih temah, da so to domače teme,” še pove vodja Pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Udeležite se lahko tudi predčasnih volitev

“Mi v pisarni ne moremo izvajati politični agitacije in politične kampanje. Mi pač samo pozivamo ljudi, naj oddajo svoj glas. Naše volilno geslo letošnjih volitev je, uporabi svoj glas, sicer bodo odločali drugi. Zdaj, kako se boste vi odločili, ali pa jaz, to je vaša presoja in tu se mi ne vtikamo. Ampak želimo pa res, da oddate svoj glas. In imate več možnosti – lahko greste voliti na volilno nedeljo, ki je 9. junija, lahko pa tudi že prej. Imamo možnost predčasnih volitev od 4. do 6. junija, v primeru, da boste mogoče preživeli konec tedna v naravi ali ob morju. Tako da ni izgovorov,” še pozove k udeležbi na volitvah.

Lahko oddate preferenčni glas

“Je možnost preferenčnega glasu na evropskih volitvah, tako da to je tudi zanimiv podatek za volivce, je tudi če se na kandidatni listi ne strinjajo z vrstnim redom ali izborom kandidatov, oni lahko oddajo svoj preferenčni glas točno določnemu kandidatu ali kandidatki, in imajo s tem tudi večji vpliv. Kot ste pa dejali, je pa za pričakovati, in to se ne dogaja samo v Sloveniji, ta “impact” ali “midterm effect”, to imajo Američani. Volitve med predsedniškimi volitvami, volitve v ameriški kongres. Imajo podoben značaj in tudi pri njih je udeležba na “midterm”, nižja kot je na predsedniških volitvah. To je dejstvo in s tem se mo0ramo mi kot institucija prilagodiš, tem okoliščinam, našo kampanjo. Tako da jaz pričakujem, da bo se spet pokazalo na teh volitvah, da volivci se odzivajo na splošni kontekst, sej vedno volitve potekajo v nekem vzdušju, ambientu in ne vem, če je tukaj zdaj imamo določene afere ali pa vojno, seveda vse to vpliva na razmislek volivca kako se bo odzval na volitvah,” še pove Tušarjeva.

Uredništvo

See author's posts