Na BK TV smo izpeljali soočenje kandidatov za evropske poslance. Franc Pukšič je zastopal barve Slovenske ljudske stranke (SLS).

Dotaknili smo se različnih tem. Najprej je Franc Pukšič odgovoril na vprašanje, kako to, da se je podal v boj za poslanski sedež v evropskem parlamentu, če pa se je pred zadnjimi lokalnimi volitvami odločil za umik iz politike. Pukšič odgovarja: “Jaz kandidiram tokrat štirinajstič, šestkrat sem bil izvoljen za župana občine, šestkrat za poslanca v državnem zboru, enkrat Slovenska ljudska stranka ni prišla noter, pa sem jaz vseeno imel 12 procentov. Enkrat sem izgubil lokalne volitve. Pred dvema letoma sem bil na operaciji in takrat sem se odločil, da na lokalni politiki več ne bom. Glede na to, da imam 68 let za sabo, sem politično relativno mlad in po toliko izkušnjah, je pravzaprav škoda, da se ne bi končno tudi v Bruslju slišala slovenska beseda, tako kot se je slišala slovenska beseda, beseda Slovenskih goric in Dravsko Ptujskega polja v slovenskem parlamentu. Tako bo sedaj jasna in glasna tudi v evropskem parlamentu.”

Zanimalo nas je tudi, kako bi zagotovil, da bi družbena omrežja spoštovala temeljne pravice in vrednote, tudi evropske unije? “Marsikaj je o tem že bilo rečeno. V osnovi je o seveda izobraževanje o tem tako pomembnem področju. Če samo pogledamo top 10 tistih, ki vlagajo v inovacije, je na tretjem mestu celo Microsoft in na petem mestu Huawei, to pomeni, kaj tisti, ki proizvajajo pripravljajo, vse naredijo in koliko denarja dajo v inovacije. To je od 20 do 25 milijard evrov. Dejstvo je, da je digitalizacija seveda, tu in da je močno povezana tudi z umetno inteligenco in s tem seveda marsikaj dobimo. Dobimo hitrejšo informacijo, dobimo dostop do določenih zadev in tudi dobimo možnost zapolnjevanja določenih delovnih mest, za katere danes delovne sile ni.”

Preveril bi, kam je šel denar

A Pukšič opozarja na osnovne stvari: “Ampak tako kot je že bilo rečeno … Veste, leta 2007, smo začeli z optiko v občini Destrnik, ko sem bil župan. Leta 2019 smo nadaljevali. Občina Destrnik je ena izmed redkih slovenjegoriških podeželskih občin, ki ima optiko narejeno. Ampak na koga smo se obrnili? Najprej na Rune. Rune je dobil iz Evrope 300 milijonov evrov. Za teh 300 milijonov evrov ni naredil nič. Dobesedno nič. Postavi neke postaje levo, desno, par metrov skoplje in tako dalje. Torej, kaj bom kot evropski poslanec? Bi prvo zahteval preko komisije, da se preveri kam je šel ta denar, kaj se je s tem zgodilo, da se jih, kot smo že prej govorili, o sankcioniranju tistih, ki izkoriščajo te instrumente digitalizacije, da se tudi te kaznuje in da se z obrestmi vrne nazaj in da bi končno dobili denar za tistih šest procentov sivih lis, ker jih nihče do danes še ni pokril. In seveda s 100 milijoni ne boste tega pokrili niti slučajno, ker je ta investicija bistveno večja.”

Več bi vlagal v razvoj 

Franc Pukšič je izpostavil še eno zanj pomembno stvar: “Prej ko smo govorili o “hardwaru”, torej “hardware” je najprej nujno potrebno vzpostaviti na celotnem področju, oz. vsem državljankam in državljanom in to evropska unija, ki je to že želela početi in se tega pač ni naredilo in pač tudi te vlade naše niso tega realizirale. Dejstvo pa je, da da recimo samo Amerika, za razvoj umetne inteligence preko 230 milijard, kaj pa Evropa, koliko pa Evropa? Francija recimo, ki da daleč največ za razvoj umetne inteligence, da komaj 7 milijard. In seveda v Slovenski ljudski stranki si bomo absolutno, ker to je dejstvo, tudi prizadevali, da se bo razvijala, da se bo dala več v razvoj umetne inteligence.”

Kako vzpostaviti učinkovit nadzor nad umetno inteligenco? “Tako, da bodo, da bomo politiki v evropskem parlamentu za razvoj in tehnologijo namenili dovolj denarja. Veste Amerika da 3 in pol procente BDP-ja, Evropa 2,1 in v zadnjem letu je celo Kitajska prehitela Evropo. In to je žalostno, pravzaprav sramotno. Nismo mi politiki tisti, čeprav vmes smo nekateri inženirji, pa nekaj o tem tudi vemo, tisti, ki bomo povedali, kako in kaj narediti. Ampak dejstvo je ne, da v biomedicini, da v robotiki, da torej umetna inteligenca absolutno ja. Vendar seveda v kombinaciji s človeškim znanjem. Politiki kot takšni pa seveda moramo tu zagotovili razumno zakonodajo,” odgovarja Pukšič.

Malo bi bilo potrebnega za lažji podpis

“In še prej, ko je bilo govora tudi o digitalizaciji , veste, tisti ki ste danes v vladi ne, samo malo dobro voljo bi pokazali, ob zbiranju podpisov, za neparlamentarne stranke, za vstop v kandidaturo bi dali samo eno zeleno luč, eni ali enemu na občini, da bi lahko oddali podpis. Veste tako malo je potrebno, da bi lahko oddajali podpis. In tako malo znanja, mislim pa da bi nekaterim tu res bila potrebna umetna inteligenca,” še na soočenju pove Pukšič.

“Doma ne naredimo domače naloge”

Kje bo Pukšič poskušal izpogajati denar za Slovenijo v kolikor postane evropski poslanec? “Sredstva, ki jih Slovenija izpogaja, glede na svojo razvitost, oz. približevanje tej razvitosti, so določena. Ampak, kot je bilo rečeno, doma ne naredimo domače naloge. Tako, kot sem prej povedal že pri inteligenci in pri digitalizaciji, doma ne naredimo naloge in tako je tu. Zadnja finančna perspektiva 2017-2022, vmes sem prišel za župana, je bilo nemogoče izkoristiti. Niti za kanalizacijo niti za ostalo infrastrukturo … In je kdo pobral? Ja, tisti, ki je bil velik. Torej Mestna občina Ptuj je pobrala 9 milijonov evrov. Komu? Tistim, katerim je bilo to najbolj namenjeno. Torej haloškim občinam in slovenjegoriškim občinam. Zakaj? Zaradi take blesave zakonodaje? To pomeni, če bi imeli pokrajine … Zakaj nimamo pokrajin? Ne samo zaradi tega, ker je Pahor rekel, da ne pusti. Dogovorjeno je bilo, za tisti dvotretjinski zakon, ampak dva poslanca iz SD-ja sta bila proti temu.”

Pukšič še doda: “Ni res to kar gospodje iz Levice pravijo. Evropa proizvede približno sedem procentov ogljikovega dioksida. V zadnjih 30 letih smo ga zmanjšali za cca. 30 procentov v Evropi. V svetu se je povečalo za okrog 35 procentov. Smer ja. Saj je smer prava. Ampak ne način kakšnega ste zastavili. Kaj bi radi, da bi torej ostali popolnoma odvisni od Kitajske, Azije, Amerike in tako dalje, kjer seveda bomo uničili tako gospodarstvo, kmetijstvo in seveda kvaliteto življenja, ki jo imamo. Na takšen način, to pač ne gre. Gre postopoma. Poslušajte, danes vam to tukaj povem, nikoli in nikdar sprejeto v evropski agendi leta 2035 ne bo se končalo s proizvodnjo avtomobilov na bencin in dizel, ampak to je floskula, to mečete ljudem in seveda, tako kot je prej kolega Prebilič rekel, omrežja so problem in tako dalje … Električna vozila, ja jaz sem za električne avtomobile, samo ne za vožnjo iz Maribora v Koper, ampak v mestih. To pomeni, to je šlo tudi v napačno smer. Mislim, da je Tesla pred kratkim ukinil okrog 200, torej en celi razvojni oddelek, prav na izdelavi baterij. Ne moremo, s tem samo postajamo odvisni od drugih.”

Vojaški konflikti lahko pripeljejo do celovitega globalnega spopada

Dotaknili smo se tudi vojnih žarišč. Franca Pukšiča vprašamo tudi, kakšna je razlika med med agresijo Rusije in Izraela. “Ta konflikt, ta vojaški konflikt, ti spopadi, tako v Ukrajini, kot v Palestini, lahko žal pripelje do celovitega globalnega spopada. V tem globalnem spopadu se bodo torej vojskovale tako Amerika, Kitajska in Rusija. Kaj bo že Evropa tu zraven pravzaprav naredila? Zelo, zelo malo. Zakaj se je takrat odločilo tako kot se je, tudi v evropskem parlamentu? Rusija je napadla, neko neodvisno, samostojno državo. To je dejstvo. Kar se je pa zgodilo v Palestini, jaz se strinjam, da je bilo marsikaj v zgodovini narobe, ampak kaj se je doli zgodilo … Palestinci so prišli, torej Hamasovci, poklali toliko in toliko Izraelcev in pa odpeljali v ujetništvo. “

Doda še: “Danes je to eskaliralo, se strinjam, za vsakega žensko, otroka, človeka, ki nima s tem nič, je problem. Ampak kaj se dogaja. Hamasovci pravzaprav potiskajo vse te nedolžne ljudi pred sabo, vidite, videli ste, kam so se skrivali. Ne v bolnice, pod bolnicami in tako dalje. In tu je seveda problem. Govoriti o priznanju … Koga bi Slovenija zdaj pravzaprav priznala? Teroristično organizacijo Hamas? Kaj so kdaj bile v Palestini kakšne volitve? Glejte, jaz se strinjam, da je treba to na miren način urediti, ne na takšen kot se dogaja. Pa tudi takšen način, mi kot nestalna članica združenih narodov, bi lahko delovali bistveno bolj diplomatsko, čim bolj nevtralno in bolj z tako imenovano tiho diplomacijo. Ne pa na takšen horuk. Kaj smo pravzaprav s tem naredili? S kavno šalčko smo šli prečrpavat morja. Nič nismo s tem naredili.”

Celotno soočenje pa si lahko ogledate tukaj:

Uredništvo

See author's posts