Na BK TV smo izpeljali soočenje kandidatov za evropske poslance. Klemen Grošelj je zastopal barve Zeleni Slovenije.

Po statistiki med prvimi 100 najbolj vplivnimi evropskimi poslanci ni slovenskih imen. Zato smo ga povprašali, če meni, da so premalo aktivni. “Vprašanje je, katero raziskavo pogledate. Po drugi raziskavi sem bil med devetimi najbolj aktivnimi poslanci v evropskem parlamentu. Tisto, kar je pomembno, vsaj meni se tako zdi, je, katere dosjeje dobival. Osebno sem dobil pomemben dosje, na katerem sem delala dve leti, to je bil ti. plinski paket, kjer smo pripravljali uredbo o trgu zemeljskega plina in vodika. Postavljali smo temelje z eno ključnih zelenih tehnologij in prihodnost EU na tem področju. Slovenski poslanci smo imeli kar nekaj vpliva tudi pri širitveni agendi. Poročevalec za Bosno, za Črno goro in Srbijo, torej mislim, da smo bili kar vplivni. Je pa tukaj odvisno od tega, kaj in kako se meri, in različne preference. Po nekaterih smo kar vplivni, tudi drugi kolegi, kolega Brglez naprimer. Po tej, katero ste navedli, pa pač malo manj,” pojasni.

“Podatki, ki se dobivajo iz socialnih omrežjih pravzaprav novodobna nafta”

Na soočenju smo govorili tudi o digitalizaciji in družbenih omrežjih. Predvsem pa o regulaciji le-teh. Grošlja smo povprašali tudi, če bi lahko pri regulaciji tako daleč, kot pri nekod, ko se je govorilo, da določena družbene omrežja kar prepovedo, recimo TikTok je tisti, ki buri duhove: “Potrebno je poudariti, da regulacija že obstaja. V tem mandatu, v zadnjih petih letih, smo sprejeli ti. uredbo o digitalnem trgu storitev. Sprejeli smo tudi uredbo o umetni inteligenci. Ko govorimo o digitalizaciji moramo upoštevati, da imamo tukaj dve ravni. Prva raven je, ki pravi, da so podatki, ki se dobivajo iz socialnih omrežjih pravzaprav novodobna nafta, glede na vrednost, ki jo dobivajo. Pomembno je, da mi uporabnike socialnih omrežij, ko opravijo ta drugi del, ki je bolj družabne narave, zavarujemo, in da ta tehnološka podjetja ne zlorabljajo njihovih osebnih podatkov. Vsi imamo izkušnjo, ko gremo na Facebook ali katerokoli drugo omrežje, iščemo recimo turistična potovanja, pa nas začne zasipavati z zanimivimi ponudbami. No to je že sedaj regulirano v evropskem prostoru.”

Pove, da je drugo vprašanje, vprašanje podatkov: “Kam podatki gredo? Kako se mi obnašamo kot potrošniki? Ali je potrošnik zavarovan ali ni? In tretja raven … pride že vprašanje kibernetske varnosti, ki je izredno pomembna. Se pravi, ko smo lahko žrtve zlorab, zlonamernih akterjev v tem digitalnem svetu. Tudi to je do neke mere regulirano. In pa tisto, kar se vedno bolj izpostavlja ti. hibridno vojskovanje oz. hibridno propagandno delovanje, ki je vedno bolj široko in vedno bolj ciljano. Tukaj je bilo omenjeno ti. Cambridge analitika pri brexitu, kjer so targetirali oz. ciljali posamezne volilne skupine in s tem vplivali na vpliv referenduma v Veliki Britaniji. In tudi to je razlog, zakaj je EU na tem področju začela orati ledino tako na področju umetne inteligence, tukaj bi poudaril, da je umetna inteligenca dejstvo, vsi naši telefoni so del omrežja, mislim, da bo v prihodnjem mandatu vprašanje zavarovanje zasebnosti garantiranih ustavnih pravic in hkrati razvoja tehnologije in tehnoloških podjetij, tisto, kjer bo potrebno iskati ravnovesje med temi kategorijami.”

“Digitalna pismenost je izredno pomemben dejavnik. Tukaj je bila že omenjena. Tudi takrat, ko se zdi, da dobro obvladujemo to digitalno realnost, virtualno realnost, praktično ljudje nimajo prave pismenosti, pravega razumevanja, v kakšnem okolju se nahajajo. Predvsem zato, ker še vedno prevladuje ideja interneta kot neomejene svobode. Drugo, kar je pomembno izpostaviti, je dostopnost. To je velik problem. EU že izvaja program, odvisno je od države članice, kako to uresničuje. In pa čisto preprosto: digitalizacija se včasih začne pri zelo preprostih korakih, recimo vsi tisti, ki smo že zbirali podpise podpore, vemo, da je bil velik korak v tem demokratičnem procesu, da bi lahko ljudje to podpisali z digitalnim certifikatom,” je še dejal in dodal, da je potrebno pri umetni inteligenci izpostaviti: “Mora biti humanocentrična. Človek je tisti, ki jo lahko vedno ugasne in ustavi.”

Vprašali smo ga, kako bi spodbujali sodelovanje med državami EU za razvoj oz. regulativo umetne inteligence. “Uredba o umetni inteligenci, kot sem omenil, že obstaja. Torej nek pravni okvir že obstaja. Gotovo bo to potrebno nadgrajevati. Tisto, kar je ravnokar omenjeno, tisto, kar je ključno, kar umetna inteligenca po vseh teorijah ne more dobiti in je ključno nam, je intuicija in empatija. Empatija pa je zelo pomembna, ne. Tisto, kar je potrebno poudariti, je človeška lastnost, ki nas dela ljudi. Pri umetni inteligenci sta tukaj dva ključna problema. Seveda to je človeško ustvarjena zadeva. Tisto, kar lahko postane izziv, in nekateri testi oz. eksperimenti so to pokazali, da se lahko začne umetna inteligenca sama učiti in preseže okvir, ki ga človek postavi,” pove in doda, da so imeli primere, ko sta dve manjšini vzpostavili lasten jezik, ki ga oni niso razumeli.

Kdo odloča o uporabi orožij z umetno inteligenco?

“Druga zadeva pa je v vojaškem prostoru. Ključno vprašanje je, kdo je tisti, ki odloča o uporabi orožij z umetno inteligenco. Kdo odloča o smrti človeka? In tukaj vidimo, v Ukrajini že imamo umetno inteligenco, ki se že uporablja, ni pa še povsem jasnega odgovora, ali je na koncu odločitev človeka ali stroja. Jaz verjamem, da bi tukaj moralo ostati to, da je človek tisti zadnji, ki določa uporabo. Generalno bi morali imeti zadnjo besedo. Človek ima sposobnost, da neko tehnologijo, v tistem trenutku, ko oceni, da postaja grožnja, tudi ustavi,” pove.

Udeležence soočenja smo povprašali tudi o finančni perspektivi, ter če se jim zdi smotrno, da Sloveniji niso namenjena sredstva za osnovno infrastrukturo.  Grošelj odgovarja:“Jaz sem dal ena ena pogajanja glede finančne perspektive skozi, kolegi bodo to dali skozi leta 2027. Videli bodo, kako to zgleda, ko ima 27 držav članic in 720 poslancev različne poglede na finančno perspektivo EU. Mi smo, recimo jaz kot en tak primer sklad za pravični prehod za Slovenijo, to je bila bitka, ki smo jo izboril v tem pogajanjih, v tej finančni perspektivi. Ko govorimo o osnovni infrastrukturi, tudi v drugih članicah ni urejena osnovna infrastruktura. Nekako so države članice sprejele odločitev, da bodo to pokrivale iz lastnih virov. Proračun je zelo jasen, ta finančni cikel. Komisija pripravi predlog, potem gre to na svet EU, kjer države članice povedo svoje ideje, potem pride to v evropski parlament. Države članice povedo, koliko tega bodo s skupnim proračunom financirale. To ni EU denar, ki kar od nekod pride. To so naši prispevki in države želijo čim večje popuste in čim manjša plačila, pa čim večja izplačila iz evropskega parlamenta. Ko se države članice dogovorijo in mi v evropskem parlamentu damo to vse noter, od kanalizacij, vodovodov in še druge infrastrukture, gre to na pogajanje in v teh pogajanjih je tako kot v vseh pogajanjih, se reže in se dela kompromise. Iščeš najboljšo rešitev.”

Nadaljuje: “Če smo recimo v slovenskem primeru dobili sklad za pravični prehod za Šaleško dolino in za Zasavje, in če smo dobili neke druge odpustke na koheziji, smo se morali nečemu odpovedati. Tako ta EU deluje.”

Grošelj se je v nadaljevanju še enkrat dotakni sredstev: “Nisem bil nikoli župan, bil sem predsednik nadzornega odbora občine pa sem malce to spremljal. Tisto, kar mislim, da je glavni problem Slovenije je, da nam manjkajo strateški projekti, v katere bi mi usmerili evropski denar. To je tisto ključno in tukaj mi nazadujemo. Šel sem pogledati, drugi tir smo začeli idejni projekt leta 1996, takrat sem bil star 20 let. Ko se bo drugi tir odprl bom star 50 let, praznoval bom abrahama. To nekaj pove. Drugo so potem operativni projekti, ki jih lahko izvajamo z nižjo ravno financiranja in pa ena strateška odločitev. Jaz sicer nimam nič proti pokrajinam, to je super ideja, a se je potrebno zavedati, da bodo tudi pokrajine tekmovale recimo z Bavarsko, ki je 20 milijonska pokrajina ali pa zvezna dežela. Tisto kar je ključno pri tem je zavedanje, kakšna bo prihodnost položaja Slovenije in tukaj je zelo pomembno ali bomo neto plačniki ali neto prejemniki. Zaenkrat smo razvojno še vedno v tej perspektivi prejemniki. Bomo videli, kako bo naslednji.”

Opisal je, po njegovem mnenju dober primer Danske, ki je prilagodila celotno strukturo od vlade do lokalne samouprave: “Postala je konkurenčna pri borbi za ti. vire, evropske skupne programe, kjer konkurira. To je pomembna odločitev, ki pa je predvsem politična, ker to pomeni spremembo, kako ministrstva, občine delujejo.”

V soočenju smo se dotaknili tudi situacij po svetu. “Glede vprašanja bližnjega vzhoda oz. Gaze je EU razklana. Tukaj ni enotnega stališča. Države zasledujejo relativno lastno politiko. Tisto, kar bi bilo potrebno storiti v tem kontekstu je to kar sem večkrat poudaril, v tem trenutku nujno potrebujemo prekinitev ognja in to takoj. Da se ustavi nasilje, temu more sledili spustitev vseh talec, spustitev humanitarne pomoči. Hamas, kot teroristična organizacija se more odpovedati dve stvari: odpovedati se more terorizmu kot takemu kot sredstvu boja, sprejeti mora obstoj pravice Izraela do obstoja in pa začeti se more proces in oblikovanje dveh držav v mejah iz leta 1967, kar je v svojih resolucijah večkrat potrdil že evropski parlament.”

Nastopil trenutek za priznanje Palestine

“Vem, da je v Sloveniji aktualno vprašanje priznanje Palestine. Jaz mislim, da je trenutek nastopil. V tem trenutku so tri države že to sporočile. Ne vem, zakaj tega trenutka Slovenija ni izkoristila, še posebej, ker je med državami, ki bodo priznale Palestino tudi Norveška, ki vemo, da je bila začetnica mirovnega procesa na bližnjem vzhodu in niti ni nepomembno dejstvo, tako Irska, kot Norveška sta tesni zaveznici Združenih držav Amerike, in mislim, da je tukaj res priložnost, ko bi Slovenija lahko tudi s tem poslala simbolno in dejansko sporočilo v nekem širšem evropskem kontekstu. Kar se tiče Ukrajine, je situacija takšna, da enostavno trenutno pomoč in podpora orožju nima alternative. Dejstvo je, da potrebuje humanitarno in finančno pomoč. Tisto, kar je za Evropo v prihodnjem mandatu ključno pa je, da se vzpostavi kot geopolitični akter, ki bo gospodarsko, politično, predvsem demokratično in tudi socialno in seveda z lastnimi obrambnimi zmogljivostmi, kredibilen akter, ki bo lahko v okviru skupnih naporov mednarodne skupnosti začel proces pogajanj med obema vojskujočima stranema s ciljem, da se doseže pravičen mir. Pomeni mir, ki je sprejemljiv za obe strani,” zaključi.

Celotno soočenje pa si lahko ogledate tukaj:

Uredništvo

See author's posts