Na BK TV smo izpeljali soočenje kandidatov za evropske poslance. Vladimir Prebilič je zastopal barve stranke Vesna.

Povprašali smo ga, kaj se bo zgodilo, če bo izvoljen. Bo zapustil Kočevje, kjer županuje? “Da, to je dejstvo. Mi smo na to pripravljeni. Imam podžupana, ki je že nekaj časa v tej funkciji, tako da je spoznal delovanje naše občine. Takoj ko, ali če, bom izvoljen, pride do nezdružljivosti obeh funkcij, moram podati odstopno izjavo. Potem sledijo tudi lokalne vlitve, ki morajo biti organizirane najmanj v šestih mesecih po tem, ko meni funkcija ugasne.”

Zanimalo nas je, kakšne ukrepe bi podprl in pripravil za preprečevanje sovražnega govora in nasilja na družbenih omrežjih. Pojasnil je: “Svoboda govora in vse svobode imajo svoje omejitve. In te so, da se konča tam, kjer se posega v svobodo drugega. To moramo biti zelo jasni. In ni vse – razne žaljivke, grožnje in še kaj, čemur smo žal podvrženi tudi na družabnih omrežjih –  svoboda govora. Absolutno morajo biti nadzirane. Jaz bi si zelo želel, da bi tisti, ki se poslužujejo takšnega načina komuniciranja in se spretno skrivajo pred drugimi, bili kdaj poklicani na odgovornost. To je res nedopustno.”

“V Sloveniji imamo še vedno sive in bele lise, kjer dostopa do interneta nimajo”

Kar se tiče socialnih omrežij, pa je dejal: “Treba je opozoriti ali spomniti na primer Brexita, kako inteligentno so korporacije na primeru Združenega kraljestva izigrale kompletno nacijo in nekako spodbudile k temu, da je Združeno kraljestvo izstopilo iz evropske unije. Torej, hočem povedati, da je regulacija nujna, nujno je vzpostaviti nadzor, nikakor pa ne smemo pozabiti na nekaj drugega. To pa je, da moramo mlade, predvsem mlade, pa tudi nas malo manj mlade, usposobiti in izobraziti, da smo kritični, da smo previdni. Na koncu koncev v tehnologiji je človek predvidoma najšibkejši člen. Kar se tiče digitalizacije, je treba povedati nekaj, ogromno se govori o digitalizaciji, pa vendar imamo v Sloveniji še vedno sive in bele lise, kjer tudi dostopa do interneta nimajo, kar sem že večkrat izpostavil. Stvar se ni premaknila. Digitalizacija ni samo virtualni prostor, o katerem danes govorimo, temveč tudi dostop do tega prostora in tukaj mislim, da imamo v naši državi veliko za postoriti.”

“Po mojem mnenju smo že v marsičem zašli”

Na temo digitalizacije je Prebilič še dodal: “Izhajam iz šolskega okolja, sistema, sam učim na fakulteti in se s študenti srečujem praktično vsak dan. Zdi se mi pomembno, da je to izobraževanje podcenjeno. Mi danes na področju digitalne pismenosti izrazito zaostajamo in razumemo to samo kot priložnost, ne pa tudi nevarnost. Mogoče samo en zanimiv podatek. Medtem ko Finska ukinja tablice v šolah, ko Finska umika vse te stvari iz šol, mi na velika vrata hodimo noter in na nek način siromašimo socialno, siromašimo vse mlade v tem delu. Torej, seveda sem za digitalizacijo in vse ostale stvari, ampak tukaj bo treba storiti še nekaj drugega in reči, sicer bomo zašli, in po mojem mnenju smo že v marsičem zašli, da družba kot funkcionalna družba, kjer si medsebojno pomagamo, se razumemo in podpiramo drug drugega, enostavno zaostaja. In tukaj je ta velika nevarnost.”

Prebiliča smo vprašali, kakšen je njegov pogled na umetno inteligenco. “Meni je zastrašujoče, moram iskreno povedati in tudi sam sem v tem kontekstu zelo konservativen. Mislim, da imamo v Evropi tri velike izzive. Prvič, Evropa je dejansko zaspala na tem področju in vsi najpomembnejši akterji niso iz Evrope. Imeli smo nekaj podjetij, vse je šlo – in Nokia in tako naprej. Vse smo v tem kontekstu zapravili. To bi poimenoval evropska kritična infrastruktura. Tukaj resnično moramo kot EU v te stvari vlagati. To je prvo. Drugo: treba bo vzpostaviti demokratični nadzor nad tem znanjem in to infrastrukturo, ker če ne bo človeškega nadzora nad temi stvarmi, se bodo stvari kot take zlorabile. To smo se tudi že naučili.”

Tretja stvar so regulative: “Jaz razumem, da se vsi spodbujamo, da je ta prosti trg čim bolj svoboden. Tudi svoboden prosti trg … poglejte, kam nas je pripeljalo 2008. Če ni nekih regulativ, če ni nadzora – in tukaj EU mora biti bolj jasna -, potem se bo stvar, zgodovinske izkušnje tako govorijo, vedno zlorabile za nekaj slabega. Nismo proti, nikakor ne. Ampak nadzor mora biti vzpostavljen, če ne, se bo ta stvar resnično slabo končala.”

Zanimalo nas je tudi stališče Prebiliča do nove finančne perspektive, ki je nenaklonjena črpanju sredstev za osnovno infrastrukturo, ampak je bolj naklonjena mehkim vsebinam. Prebilič odgovarja: “To je zelo potrebno. Saj tukaj nas je nekaj, ki smo uporabljali funkcijo župana, in vemo, s čim smo se srečevali vso zgodovino. Dejstvo je, da ne moremo kriviti EU, da je ona kriva za stvari, ki niso izvedene v Sloveniji. To bo treba jasno ljudem povedati. Mi imamo, ko se pogovarjamo o evropskem proračunu, dve instituciji. Eno je evropski parlament, ki na koncu evropski proračun potrdi, potem je tukaj komisija, ki ga izvaja. Vlade posameznih držav članic pa so tiste, ki pridejo v Bruselj s predlogi, kako in čemu se bo ta denar operativno tudi namenil. Velikokrat se zgodi tako, da se operativni program pripravi mimo potreb lokalne samouprave. Torej mi imamo mnogo projektov danes po naših predalih, verjetno nekaj milijard, ki so zelo nujno potrebne, recimo kanalizacije, vodovodi, ceste. In žal ne prodremo z njimi do tega, da bi lahko te vsebine pripeljali tudi v upravičen strošek. Zatakne se na vladi.”

“Država je premalo zahtevna. In potem poslušamo izgovore, saj to se ne da”

“Jaz trdim, da se da in se mora dati. In mimogrede, recimo, samo ena zanimiva zgodba je skupna kmetijska politika. Mi poslušamo vsa leta, da je nemogoče subvencionirati več ali manj, pa vam dam samo za primerjavo: krava na Nizozemskem je več vredna kot v Sloveniji. In hektar je več vreden v Avstriji kot v Sloveniji. Pa ves čas poslušamo, da živimo v enotnem trgu, z enotnimi pravili. Država in tisti, ki jo predstavljajo, morajo storiti več. Kaj bomo pa mi naredili kot poslanci? Jaz sem povedal vsem kolegom in kolegicam, županom: če bom izvoljen, je prva stvar, ki jo moramo narediti, odpreti pisarno naše skupnosti v Bruslju, da bomo vsi mi, ki opravljamo lokalno samoupravo bolj slišani, vidni in bili pri postopku sprejemanja teh procesov. Ko je nekaj obljubljeno, potrjeno, je zelo težko (iti) nazaj.”

Pojasnil je, da je pri črpanju EU-sredstev zelo pomembno dvoje: “Da smo tisti, ki smo na dnu, v samem začetku vključeni v proces načrtovanja. To vemo, da je pri nas dostikrat težava in se premalokrat poslušamo. Potem se spravimo v situacijo, ko je treba nekaj realizirati, kar je težko, začne nas preganjati čas. In potem hitimo, delamo pritisk na inflacijo in dobimo za isti denar manj, kot bi dobili, če bi delali vzdržno in zmerno. To je, kar se tiče organizacijskega dela. Ampak to je treba narediti doma.”

“Zeleni prehod – absolutno prioritete, ta mora biti upravičen. Bi pa dal namig. Vsi vemo, da je danes največja težava, če se hoče nekdo, izmišljujem si, Tone Novak priključiti na omrežje s sončno elektrarno. Kje je ozko grlo? Ozko grlo je nizkonapetostno omrežje. To je tipičen primer, v kaj bi lahko vlagali ta denar in bi to težavo pravzaprav bistveno hitreje odpravili. Torej imamo možnosti, samo več se moramo usklajevati in pogovarjati. To mislim, da je velika težava,” je pojasnil.

“Klici k vojni in oboroževanju nikakor ne morejo biti rešitev za EU”

In ali se je pokazala čista nemoč Evrope na svetovnem merilu? Spremljamo lahko izjave Bidna,  a smo neki hlapci ZDA, se bojimo?  Prebilič tako odgovarja: “Predvsem Evropa nima več ponosa, pa tudi dostojanstva več nima. In to so razlogi, zaradi česar tudi sam kandidiram. Tukaj bo treba nekaj spremeniti. Osebno menim, da ima Evropa sedaj zgodovinsko priložnost, da bi oba premiera, tako Ukrajine, tako Izraela oz. Gaze pravzaprav morala obravnavati na podoben način. Oboje je agresija, oboje je nedopustno, ampak mi ločujemo te stvari in to je slabo. Zgubljamo verodostojnost tudi v evropski politiki. Če se dotaknem samo Gaze, zelo se strinjam, da je ta trenutek priznanja prišel, jaz bi šel korak naprej. Mislim, da je treba Palestini ponuditi asistenco v smislu izgradnje države, zlasti v primeru demokratičnega sistema. Tukaj ima EU mnogo izkušenj, nekaj podobnega smo počeli v BiH in še kje drugod. Druga stvar, ki se mi zdi pomembna, je, dajmo pomagati Ukrajini, bo pa treba najti način, kako naj pride čimprej do premirja. Situacija na terenu nikakor ni najboljša. Torej vztrajati na tem, da bomo izgradili t.i. odvračalni moment, da bomo ogromne količine denarja vlagali v orožja, ne bodo obrodile sadov. In spet se bo zgodilo to, kar smo se prej pogovarjali. Zmanjkalo bo denarja za znanost, razvoj, investicije, itd. Mi moramo zdravo pamet priklicati nazaj, klici k vojni in oboroževanju nikakor ne morejo biti rešitev za EU.”

Celotno soočenje si lahko ogledate tukaj:

Uredništvo

See author's posts