Mariborska varuhinja bolnikovih pravic Lidija Breznik je v letu 2023 opravila 648 obravnav na območju Mestne občine Maribor in ostalih občin podravske regije. Večinoma je šlo za telefonska svetovanja, ob tem pa je opravila tudi nekaj osebnih obravnav in odgovarjala na vprašanja po elektronski pošti, je vidno iz letnega poročila o njenem delovanju.

Kot je navedla varuhinja, je skoraj dve tretjini strank v stik z njo prihajalo iz mestne občine, nekaj manj kot 30 odstotkov iz podravske regije, nekaj primerov pa je obravnavala tudi za stranke iz ostalih delov države. Številka je sicer nekoliko nižja kot leto prej, ko je obravnavala 725 primerov, a druga najvišja v zadnjem desetletju.

Skoraj četrtina strank je bila starejša od 65 let, pri tem pa se je na področje primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva neposredno nanašala slaba tretjina primerov, kar je nekaj manj kot leto prej.

Po drugi strani je na dobrih 28 odstotkov naraslo preverjanje o zagotavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ter pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, medtem ko so se preostali primeri nanašali na različne pravice iz drugih področij, kot so centri za socialna dela, zdravilišča, domovi za ostarele in področje delovno pravne zakonodaje.

Kot je poudarila, so se na pobude strank odzvali v treh oziroma štirih delovnih dneh, najpogosteje pa že naslednji dan po prejemu pobude. Posamezen primer so v povprečju zaključili v tednu dni. Lani so tako izvedli 590 ukrepov, 57 manj kot leto prej.

Najpogosteje, v skoraj 70 odstotkih, so to počeli z informiranjem in svetovanjem strankam. “V pisarni varuhinje bolnikovih pravic delujemo predvsem tako, da stranke osveščamo. Posredujemo jim potrebne informacije in napotke, da lahko kar največ zapletov presodijo ali urejajo sami,” je pojasnila Breznik in dodala, da je bil drugi najpogostejši ukrep poizvedovanje v imenu stranke.

Ob tem je poudarila, da so bile vse izvedene aktivnosti za stranke brezplačne, pri uvedenih t. i. prvih obravnavah pa so v vseh primerih sklenili pisni dogovor o načinu rešitve spora. Zahtev za nadaljevanje postopka pred državno komisijo za varstvo pacientovih pravic nismo imeli.

So pa lani podali pet zahtev za prvo obravnavo kršitve pacientovih pravic pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki so se zaključile z dogovorom o sprejetju pojasnil in opravičil zdravstvenega osebja. Pri tem znova opažajo, da je bila domnevna kršitev največkrat posledica nezadostne ali neprimerne komunikacije med zdravstvenimi delavci in pacientom oziroma njegovimi svojci.

Varuhinja ugotavlja, da je bilo primerov nezadovoljstva, povezanih z dostopnostjo do zdravstvene obravnave na primarni ravni, kot posledica spremenjenega načina naročanja in načina obravnave družinskih zdravnikov, v primerjavi z letom 2022 bistveno manj.

Ob tem so se lani na več pritožb in klicev po pomoči z namenom hitrega odpravljanja domnevnih kršitev skupaj s strankami odločili za neformalno posredovanje pri izvajalcih, ki so se praviloma odzvali pozitivno in v zadovoljstvo pacientov.

Kot že v preteklosti, varuhinja tudi v tokratnem poročilu ponovno opozarja na nujnost t. i. negovalne bolnišnice in na nujnost zavzetega povezovanja vseh deležnikov v mreži izvajalcev zdravstvenih in socialnovarstvenih storitev.

“Zlasti starejši še vedno povedo, da si želijo osebne obravnave v ambulanti izbranega osebnega zdravnika. Brez pomoči svojcev ali drugih oseb zelo težko uveljavijo zdravstvene storitve, kot je na primer naročanje zdravil in medicinskih pripomočkov,” je opozorila in se zavzela za enakopravno dostopno zdravstveno obravnavo vseh, tudi tistih, ki nimajo možnosti koriščenja digitalnih rešitev.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts