Akademska folklorna skupina (AFS) Študent s sedežem v Mariboru je minuli konec tedna praznovala 60 let. Po besedah predsednika Gašperja Waldhütterja so ena najštevilčnejših folklornih skupin v Sloveniji, ena od njihovih najbolj prepoznavnih dejavnosti pa je organizacija mednarodnega folklornega festivala Folkart.

Skupina je začela z delom maja 1964, predvsem z željo po kulturnem udejstvovanju študentov mariborske univerze, in je bila hkrati ustanovna skupina Kulturno umetniškega društva (KUD) Študent Maribor, v sklopu katerega deluje še danes.

Do osamosvojitve Slovenije je njihov umetniški program zajemal plese jugoslovanskih pokrajin, zatem pa so se usmerili v proučevanje in postavljanje koreografij slovenskih pokrajin in tako lahko danes predstavljajo plese vseh slovenskih pokrajin.

Danes ne združujejo le študentov, ampak pokrivajo vse starostne skupine. “Naši člani so tudi otroci, malo starejši otroci, potem imamo tri študentske skupine in pa tudi veteransko folklorno skupino Bela krizantema. Vseh skupaj nas je okoli 120,” je za STA pojasnil Waldhütter.

Jubilej so obeležili v soboto s koncertom Mariborske zgodbe v dvorani SNG Maribor. “Nad izvedbo koncerta smo več kot zadovoljni, dvorana je bila skorajda popolnoma razprodana,” je povedal. “Prikazali smo zgodbe mesta Maribor, slike v času vse od prvih naselbin do srednjega veka, potem do prihoda železnice, razvoja tekstilne industrije, končali pa smo v letu 1964, ko se je ustanovila naša folklorna skupina,” je dodal.

AFS Študent je prepoznavna tudi v mednarodnem prostoru, saj je gostovala že na skoraj vseh kontinentih. Od leta 1989 prireja v Mariboru skupaj z Narodnim domom mednarodni folklorni festival Folkart, ki predstavlja ključen del vsakoletnega Festivala Lent.

Za svoje delo je skupina pridobila več priznanj, med drugim Zlato Maroltovo plaketo za folklorno dejavnost, ki predstavlja najvišje priznanje za folklorno dejavnost v Sloveniji.

Težava pa ostaja prostor. Trenutno imajo namreč arhiv v enem od študentskih domov, kostumsko zbirko v Dvorani Union, pisarno v Karanteni, vaje pa na različnih lokacijah. “To je tisto, kar bi radi v naslednjih letih končno uredili. Da lahko zberemo vse na enem mestu, v eni stavbi, a v občini Maribor zaenkrat ni ravno posluha za to,” je še povedal Waldhütter.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts