Družbo Dravske elektrarne Maribor, največjo proizvajalko električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji, ki deluje kot del skupine HSE, je danes obiskal predsednik vlade dr. Robert Golob z dr. Emilijo Stojmenovo Duh, ministrico za digitalno preobrazbo in mag. Bojanom Kumrom, ministrom za okolje, podnebje in energijo. Vladno delegacijo sta sprejela mag. Damjan Seme, generalni direktor DEM in Uroš Podobnik, poslovni direktor HSE, s sodelavci. Srečanju se je pridružil tudi mariborski župan Saša Arsenović.

Na delovnem srečanju so Dravske elektrarne Maribor vladni ekipi predstavile strateške in razvojne projekte družbe, pri čemer je bil poudarek na:

– postavitvi podatkovnega centra in super računalnika na lokaciji ob upravni stavbi DEM, ki predstavlja temelj za izgradnjo in nudenje infrastrukture in informacijskih storitev za organizacije s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture v Sloveniji. Ministrska ekipa se je s poslovodstvom družbe že srečala pred dobrim letom in pol, ko so izmenjali poglede na možnosti sodelovanja med Dravskimi elektrarnami Maribor in raziskovalnimi infrastrukturami na področju digitalizacije znanosti. Predstavniki ministrstev in Dravskih elektrarn Maribor so takrat podpisali tudi Pismo o nameri glede krepitve sodelovanja na področju prenosa znanj in iskanja sinergijskih infrastrukturnih učinkov med javnim sektorjem in gospodarstvom, kar je rezultiralo v podpisu pogodbe za nakup 3.170 kvadratnih metrov velikega zemljišča na območju ob upravni stavbi DEM v Mariboru, kjer bo v naslednjih letih zrasla stavba, namenjena podatkovnemu centru in super računalniku.

Zemljišče v Mariboru (na lokaciji upravne stavbe DEM) je bilo izbrano kot najustreznejše za izvajanje načrtovane dejavnosti. Lokacija namreč že sedaj predstavlja eno izmed pomembnejših infrastrukturnih lokacij na kateri se med drugim nahajata center vodenja Dravskih elektrarn Maribor in center vodenja proizvodnje skupine HSE ter s tem predstavlja pomembno podatkovno–informacijsko vozlišče skupine HSE. Bodočemu podatkovnemu centru bodo zagotovljeni ustrezni infrastrukturni priključki, predvsem v komunikacijsko omrežje. Ob kasnejši nadgradnji podatkovnega centra s superračunalnikom pa bo, ob njegovem delovanju, nastalo tudi precej odpadne toplote, ki se bo lahko izkoristila v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Maribor.

Stavba na lokaciji v Mariboru, katere gradnja se bo predvidoma začela prihodnje leto in bo zaključena v letu 2026, bo v lasti javnega infrastrukturnega zavoda ARNES (ta je v lasti Republike Slovenije), ki zagotavlja omrežne storitve organizacijam s področja raziskovanja, izobraževanja in kulture ter njihovo povezovanje in medsebojno sodelovanje ter sodelovanje s sorodnimi organizacijami v tujini. V objektu sta predvideni dve etaži; pritlična etaža bo namenjena namestitvi HPC (High Performance Computing) super računalnika enega od zunanjih uporabnikov, etaža nadstropja pa bo namenjena namestitvi običajnega podatkovnega centra ter manjšega super računalniškega sistema HPC. Stavba je načrtovana kot samostojni objekt, kjer bo čim večji delež potrebne energije zagotovljen z njeno proizvodnjo na samem objektu, kar bo doseženo na dva načina, in sicer s samooskrbo z električno in toplotno energijo. Gradnja je korak v smeri strategije Arnesa, ki kot javni infrastrukturni zavod gradi, vzdržuje in upravlja infrastrukturo, ki povezuje univerze, inštitute, raziskovalne laboratorije, muzeje, šole, baze podatkov in digitalne knjižnice.

– Predstavitvi izgradnje prve pilotne geotermične elektrarne Čentiba, ki predstavlja inovativni pristop pri koriščenju globoke geotermije za proizvodnjo električne energij s patentirano tehnologijo. V začetku aprila je elektrarna proizvedla prve kWh električne energije, s čimer se je pokazalo, da princip deluje. Za konstanto obratovanje v prihodnje pa je potrebna modifikacija turbinskega dela opreme.
– Začetku gradnje vetrne elektrarne Mali Log – moči 1 MW, ki je prva slovenska vetrna elektrarna, ki jo gradi podjetje v državni lasti. Dela na gradbišču se bodo začela predvidoma v tem mesecu, gradnja pa bo končana predvidoma konec leta. Lokacija Mali Log je bila izbrana na podlagi ugodnih vetrnih razmer ob upoštevanju vseh zahtev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.
– Krožnem gospodarstvu – predelavi lesnega dela plavja iz reke Drave v lesne sekance (biomaso), primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah. Pridobljeni okoljevarstveno soglasje in okoljevarstveno dovoljenje nam bosta v prihodnje omogočali, da na lokaciji hidroelektrarne Zlatoličje lesni del odstranjenega plavja, ki je opredeljen kot odpadek, predelamo v biomaso, primerno za uporabo v srednje velikih in velikih kurilnih napravah. Dravske elektrarne Maribor so za navedeni postopek pridobile tudi mednarodni SURE certifikat, ki potrjuje skladnost z zahtevami Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov RED II (Direktiva EU 2018/2001 – Renewable Energy Directive II).

Ob navedenem je na delovnem srečanju tekla beseda tudi o ostalih projektih Dravskih elektrarn Maribor:

– Strateškem projektu državnega pomena – ČHE Kozjak, moči 2 x 220 MW in daljnovodni povezavi 2 x 400 kV ter postavitvi baterijskih hranilnikov električne energije.
– Sončnih elektrarnah na brežinah dovodnih in odvodnih kanalov hidroelektrarn Zlatoličje in Formin – skupne moči 27,2 MW in letne proizvodnje 34,8 GWh ter sončnih elektrarnah na drugih degradiranih območjih.
– Vetrnih elektrarnah Ojstrica, Rogatec in Paški Kozjak – skupne moči do 80 MW in letne proizvodnje 170 GWh.
– Rekonstrukciji hidroelektrarne Formin, katere rezultat bo varno in zanesljivo obratovanje v naslednjih desetletjih (inštalirana moč bo povečana za 12,6 odstotka na 130,6 MW; letna proizvodnja pa za šest odstotkov na 588,6 GWh) ter rednem investicijskem vzdrževanju in vlaganjih v zanesljivost obratovanja na ostalih hidroenergetskih objektih.
– Obnovi sekundarnih sistemov, kjer se intenzivno izvajajo dela na treh elektrarnah oziroma skupno na devetih agregatih, ki so do obnove obratovali že skoraj dvajset let in bistveno vplivajo na obratovalno razpoložljivost. Z veliko intenzivnostjo s strani zaposlenih in zunanjih izvajalcev letno obnovijo po dva agregata.
– Strategiji upravljanja s sedimenti na celotnem slovenskem delu vodotoka reke Drave ter drugi projektih.

Damjan Seme, generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor je ob tem poudaril: »Na današnjem delovnem srečanju smo govorili o nadaljnji realizaciji strateško pomembnih projektov, ki so ne samo strateški za DEM in skupino HSE ampak so nujno potrebni za samozadostno oskrbo države z električno energijo. Dravske elektrarne Maribor, kot največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, se zahvaljujemo vladi in resornim ministrstvom, da so prisluhnili izzivom in nas podprli pri realizacijah projektov za dosego ciljev, ki izhajajo iz Nacionalnega energetsko podnebnega načrta Republike Slovenije. Ob tem smo govorili tudi o poslanstvu Dravskih elektrarn Maribor, ki se izkazuje tudi v tem, da pridemo do trajnostnih rešitev po različnih poteh in ključ do le-teh je tudi postavitev podatkovnega centra in super računalnika na visoko tehnološki lokaciji DEM, ki smo jo včeraj, s slavnostnim podpisom pogodbe, prodali investitorju.

Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije je po srečanju povedal: »Dravske elektrarne Maribor niso samo energetski dragulj Maribora temveč postajajo dragulj tudi na področju podatkovnih in računalniških zmogljivosti. Na današnjem srečanju smo veliko govorili o energetiki in vem, da mi ni potrebno nikogar prepričevati, da so na DEM zbrani vrhunski strokovnjaki. A naredili smo tudi korak naprej in spregovorili o podatkovnem centru in super računalniku. Povedati moram, da sem zelo zadovoljen nad sinergijami lokacije za razvoj računalniških in podatkovnih znanosti, ne samo v Mariboru temveč celotni državi. Z veseljem tudi povem, da so bila ministrstva uspešna pri pogovorih in pridobitvi sredstev s strani Evropske komisije v višini 50 milijonov evrov, temu znesku bo država dodala še 50 milijonov evrov, kar bo omogočilo izgradnjo enega najzmogljivejših super računalnikov v Evropi s čimer se bomo navezali na podatkovni center, ki bo v isti stavbi, kar bo omogočalo razvoj umetne inteligence in uvrstitev lokacije na svetovni zemljevid tudi po tej plati.«

Uredništvo

See author's posts