Na BK TV smo izpeljali soočenje kandidatov za evropske poslance. Matej Grah je zastopal barve stranke Gibanja Svobode (GS).

Uvodoma smo ga povprašali, če kot predsednik Mladih Gibanja Svobode, ne bo njegovo delo trpelo zaradi kandidature za evropskega poslanca. Moje poslanstvo, ko sem vstopil v politiko dve leti nazaj je bilo delo z mladimi, predvsem pa vizija, da mlade vključimo tudi v odločevalski proces. V teh dveh letih, sedaj sem v drugem mandatu, sem uspel zgraditi ekipo, ki bo zagotovo lahko zadeve peljala naprej, ni še prišlo do odločitve ali bom to predsedniško mesto predal. Sam želim postaviti evropskega poslanca nekoliko drugače. Želim biti aktiven predvsem tudi v Sloveniji in približati Evropo ljudem,” nam je dejal.

“Ker če ozaveščamo predvsem mladostnike, da tisto, kar enkrat objavijo na spletna omrežja, bo tam ostalo za vedno”

Povprašali smo ga tudi, kakšne ukrepe bi sprejel za zaščito otrok in mladostnikov na družbenih omrežjih, saj vemo, kaj lahko družbena omrežja in vsebine, ki jih tam najdejo mlajšim povzročijo. “Bolj kot regulacija bi jaz govoril o informiranju in ozaveščanju. Ker če ozaveščamo predvsem mladostnike, da tisto, kar enkrat objavijo na spletna omrežja, bo tam ostalo za vedno, se jim tudi miselnost nekoliko spremeni. Kdo mora tukaj vlogo opraviti? Predvsem starši. Kar se pa tiče izobraževalnih ustanov, sam bi prepovedal, da imajo lahko med poukom telefone. To je velik problem,” poudari.

Ogromno se ukvarjajo z medvrstniškim nasiljem

V nadaljevanju pojasni: “Sama digitalizacija kot taka je predvsem usmerjana na to, da nam lajša zadeve. Na evropskem nivoju, da nam lajša zadeve, da upajmo, da bomo zmanjšali kupe papirjev, katere morajo kmetovalci izpolniti zato, da lahko dobi EU sredstva, da digitaliziramo tudi ta sistem. Nenazadnje pa nam je dosti lažje iti k zdravnikov namesto s kupom papirjev s kartico, kjer imamo vse. To moramo zasledovati na področju digitalizacije. Problem nastane, ko govorimo predvsem o spletnih medijih, privatnih medijih, ki pa seveda zato da sledijo svojemu zaslužku, poročajo o senzacionalističnih zgodba in to potencira tisto, kaj potem nastane, recimo medvrstniško nasilje, s katerim se mi v podmladku ogromno ukvarjamo.”

Navezal se je tudi na Prebeliča: “Res je, še vedno v Sloveniji, v 21. stoletju, imamo 6 odstotkov belih lis. Ampak tu nastane drug problem. Tukaj je odvisno od ponudnikov še preden se vključi država. In država ravno sedaj to naslavlja in sam sem si pogledal en primer v Kopru in vem, da bo država tukaj subvencionirala oz. ministrstvo za digitalno preobrazbo.”

“To je vloga nas mladih, da predvsem starejše tudi učimo”

Pa podpira regulacijo in omejevanje umetne inteligence? “Kratek komentar najprej na digitalizacijo. Marsikaj je bilo povedano, malo povedanega o medgeneracijskem sodelovanju. To je vloga nas mladih, da predvsem starejše tudi učimo. Sami v podmladku to zelo zagovarjamo, predvsem pa smo na terenu tisti, ki si prizadevamo, da starejše tudi učimo. presenetilo bi vas, koliko starejših si želi pridobiti večino digitalne pismenosti. Regulacija umetne inteligence … Različno, imamo pozitivno in negativno plat. Na eni strani imamo izvrstne priložnosti in na to omogoča orodje, da lahko razvijamo oz. tudi hitreje pridemo do ciljev oz. do rešitev na posameznih primerih oz. problemu. Po drugi strani pa imamo, samo poglejmo primer Indije, kjer je umetna inteligenca izredno vplivala na izid volitev, kjer so prirejali s “fake news” in “deep fake videi”, ki niso bili realnost in tako direktno vplivali.”

Povedal je še en primer: “Taylor Swift, smo vsi videli, podpora Donaldu Trampu, izkazalo se je, da gre za lažno novico oz. “deep fake video” in to so nevarnosti, in to lahko hitro postane naša politična realnost. 30, dobrih 30 let nazaj, ko se je internet pojavil, sam sicer še nisem bil na svetu, ampak vem, da so mi pričevali, kakšen strah in trepet je to povzročilo. Danes brez interneta ne moremo živeti in je naša realnost.”

“Za mene najpomembnejše teme, ki bodo je pravični zeleni dogovor, in ne bo na račun človeka, ampak bodo plačevali tisti, ki so največji onesnaževalci”

Zanimalo nas je če bo Grah v Evropi bolje zastopa potrebe občin, kot zdaj v državi, saj župani nenehno opozarjajo na podfinanciranost: ““Ne bi se strinjal, da ni dobro zastopano, se pa strinjamo verjamemo vsi, da je osnovna struktura tista, ki je temelj in je nujna. Zavedati pa se moramo, da po drugi strani so EU sredstva in morajo biti predvsem namenjena dodani vrednosti. Tisto, kar nas bo naredili pomembnega akterja v svetu. En del je seveda sodelovanje EU poslancev in verjamem, da ko bomo EU poslanci, bomo zgledno sodelovali. Drugi del je sodelovanje lokalne skupnosti oz. županov med sabo. Vemo, da ogromno projektov, ki so širše regijski, niso bili izpeljali zaradi tega, ker župani niso našli skupnega jezika. Tudi to je pomemben segment. In če samo omenim sodelovanje in kako na EU ravni, že 20 let delujemo, nimamo v evropski komisije in v teh inštitucijah toliko ljudi, kot ima recimo Hrvaška, ki je pri tem uspešnejša, pa je kasneje vstopila v Evropsko unijo. Mislim, da moramo marsikdaj pri sebi pogledati. Za mene najpomembnejše teme, ki bodo, je pravični zeleni dogovor, in ne bo na račun človeka, ampak bodo plačevali tisti, ki so največji onesnaževalci,” je dejal.

“Ravno takšna izvajanja in pa odločitve starejše generacije politikov, so nas privedle danes sem, da se pogovarjamo o tem, na kakšnem planetu bomo živeli in da se soočamo s podnebnimi spremembami. Zato je pomembno, da mi mladi, generacije, poskrbimo, kako bodo naši otroci živeli. V Evropo moramo iti s svojo glavo, svojimi idejami, predvsem pa ambicioznimi in drznimi in v smeri pravičnega zelenega dogovora,” pa Grah poudari v odgovor Pukšiču glede zelenega prehoda.

Govorimo o priznanju Palestine, pa je res zgolj to kar lahko naredimo, je to največji uspeh, smo vprašali Graha. “Znotraj Evrope me izredno žalosti, da smo tako hitro enotnost našli, ko je agresor Rusija napadla Ukrajino, po drugi strani nimamo tega poguma in enotnosti, da bi obsodili to, kar se dogaja v Palestini. Nenazadnje,v tej informacijski doba smo priča drugemu ne kot genocidu, kjer umirajo ženske in otroci. In nismo zmožni tega vsi doumeti in se zoperstaviti temo in to ni samo simbolno dejanje. Slovenija je tukaj naredila pomemben korak, to ni simbolno, ampak pomeni, da če priznaš državo Palestino, je enakovreden sogovornik z Izraelom. Zato je to izrednega pomena in veseli me, da je Slovenija ne samo s pozivom ampak tudi s humanitarno pomočjo, nenazadnje smo tja poslali dve vojaški letali, pomagali Palestincem, po drugi strani pa smo pokazali, da smo tudi lahko drugega mnenja, čeprav smo majhna država, napram večjim ali pa močnejšim državam po svetu,” je dejal.

Celotno soočenje pa si lahko ogledate tukaj:

Uredništvo

See author's posts