Minuli petek je močno neurje s točo zajelo več krajev po regiji, najhuje so skupili v občini Hoče – Slivnica.

Medtem ko je toča klestila po občini kjer domuje letališče, pa je protitočno letalo ostalo na tleh. Na Letalskem centru Maribor, so za več medije povedali, da niso leteli, ker nimajo podpisane pogodbe. Na ministrstvo za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano smo zato naslovili vprašanja, zakaj pogodba še ni bila podpisana. Tako so nam odgovorili: “Na javno naročilo, ki je bilo 15. 4. 2024 objavljeno na portalu JN, je do roka za oddajo ponudb, ki je bil 14. 5. 2024 prišla vloga Športnega društva Letalski center Maribor. Odločitev o oddaji naročila »Izvajanje aktivnosti potrebnih za izvajanje posipanja točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju SV Slovenije v letu 2024« je bila podpisana 4. 6. 2024 in poslana izbranem ponudniku. Pogodba z izbranim izvajalcem bo podpisana skladno z roki in postopki, ki jih določa Zakon o javnem naročanju.”

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je mnenja da je najboljša obramba pred naravnimi nesrečami celovito obvladovanje tveganj z izvajanjem preventivnih ukrepov, ki jih tudi sofinanciramo v okviru nacionalnih in evropskih sredstev, so nam še sporočili.

Slovenija sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi zato je nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, dodajajo na ministrstvu ter pojasnjujejo: “Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.”

Preventivni ukrepi 

“Za primere, ko preventivnih ukrepov na vseh površinah ni mogoče izvajati (zaščitno mrežo je mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih) ali pa le ti posledice škod le omilijo, ne morejo pa jih v celoti MKGP izvaja ukrep sofinanciranja zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje mehanizem, ki omogoča hitro finančno pomoč po naravni nesreči. Z namenom zmanjšanja bremena višine zavarovalne premije MKGP sofinancira zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov, pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja v višini 60 % obračunane zavarovalne premije,” so nam še pojasnili na MKGP.

Na ta način se tveganja zaradi škode ob naravnih nesrečah porazdelijo med državo, ki vstopa v sistem zavarovanja preko sofinanciranja zavarovalnih premij, zavarovalnice, ki ocenijo in izplačajo odškodnino za škode ter kmetovalca, ki nosi del škode v obliki odbitne franšize in plača del zavarovalne premije. Tako se zmanjšajo posledice naravne nesreče ter zagotovi stabilen dohodkovni položaj kmetijskih gospodarstev in kmetijstva.

“Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) redno spremlja stanje kmetijskih pridelkov na terenu in svetuje kmetom kako lahko z različnimi tehnološkimi ukrepi preprečijo oziroma vsaj omilijo škodo zaradi neurja s točo. Na podlagi prejetih poročil s strani JSKS se Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprotno seznanja s stanjem na terenu,” so nam še pojasnijo.

Uredništvo

See author's posts