Danes so na novinarski konferenci Štajerske gospodarske zbornice v Mariboru opozorili na posledice, ki jih podravska podjetja beležijo zaradi spremembe Zakona o izvajanju čezmejnih storitev. Kar nekaj podjetij se je zaradi manj ugodnih pogojev za poslovanje v tujini odločilo za ustavitev dela v Sloveniji in selitev v tujino.

Na novinarski konferenci so spregovorili Albert Kekec, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, Miha Senčar, direktor podjetja Tenzor, in Marjan Žargi, lastnik podjetja MZK Elektro.

Več kot 30-odstotno zvišanje stroškov dela

Na ŠGZ so pojasnili, da so naredili interno raziskavo, pri tem pa dobili naslednje podatke: “Podjetja v večini beležijo visoke izgube in poročajo o več kot 30-odstotnem povečanju stroškov dela. Številni so bili primorani podjetja prestrukturirati in odpreti poslovalnice v tujini, nekateri med njimi so razglasili stečaj in podjetja zaprli. Na ministrstvu za delo so kot glavni namen določbe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je z letošnjim letom povišal prispevke za napotene delavce, izpostavili gradnjo konkurenčnosti gospodarstva na kakovosti storitev namesto na socialnem dampingu.”

ŠGZ: “Zakon je neposredno prizadel približno 2500 podjetij, ki zaposlujejo med 35.000 in 40.000 delavcev, od tega je 27.000 neposredno napotenih v tujino.”

“Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) postavlja temelje za svobodo opravljanja storitev kot enega od osrednjih stebrov notranjega trga EU, skupaj s prostim gibanjem oseb in kapitala. Ta svoboščina omogoča podjetjem s sedežem v eni državi članici, da svoje storitve ponujajo v drugi državi članici, s čimer se spodbuja konkurenca, krepi se inovativnost in se ustvarjajo nova delovna mesta,”  pravijo na Štajerski gospodarski zbornici ob pojasnevanju posledic sprememb Zakona o izvajanju čezmejnih storitev.

Pri tem pa ugotavljajo: “V Sloveniji smo v letih po nastopu gospodarske krize (2008-2011) zaznali skokovito povečanje obsega čezmejnega opravljanja storitev s strani slovenskih podjetij v drugih državah članicah EU. To je bil nedvomno pozitiven kazalec, saj je odražal povečano gospodarsko aktivnost slovenskih podjetij na tujih trgih, z leti pa se je panoga zgolj krepila in razvijala. A z implementacijo spremenjene zakonodaje se je situacija zaostrila. Podjetja v Podravski regiji pa se soočajo z velikimi težavami. Zakon je neposredno prizadel približno 2500 podjetij, ki zaposlujejo med 35.000 in 40.000 delavcev, od tega je 27.000 neposredno napotenih v tujino.”

Slovenska podjetja imajo manj ugodne pogoje za poslovanje v tujini kot hrvaška in avstrijska podjetja

Predsednik ŠGZ Albert Kekec je pojasnil, da je največja težava nekonkurenčnost slovenskih podjetij, in sicer zaradi poslovnih in davčnih pogojev, ki jih imajo slovenska podjetja v poslovnem okolju. “Podjetja v tujini, predvsem hrvaška in avstrijska podjetja in podjetja, ki so neposredna konkurenca našim izvajalcem storitev, imajo bolj ugodne davčne pogoje za poslovanje v tujini,” je dejal Kekec in nadaljeval: “Tuje države običajno spodbujajo izvoz storitev, ker se zavedajo tega, da je to pretok denarja neposredno iz tujih držav v njihove proračune. In s tem namenom to tudi spodbujajo. Recimo Avstrijci imajo model tak, da imajo napotene delavce iz avstrijskih v primerljivih panogah. Davčna olajšava v višini 60 odstotkov. “ Stanje je primerjal tudi s hrvaškimi razmerami: “Hrvaški delavci imajo del prihodkov v obliki dnevnic oziroma terenskega dodatka, ki je neobremenjen z davki oziroma prispevki.” Pogledal pa je še v sosednjo Italijo, kjer imajo kombinacijo enega in drugega.  “In slovenska podjetja ne morejo oziroma s težavo konkurirajo tem podjetjem na tujih trgih,” je zatrdil Kekec.

Ob tem je dejal, da se je nekaj slovenskih podjetij že odločilo za selitev v tujino. Nekatera  podjetja namreč to delno že izvajajo, povedal je še, da je nekaj podjetij že zaprlo poslovanje v Sloveniji in svojo dejavnost v celoti preselila v tujino.

Žargi o selitvi v tujino: “Ne morem držati vse v negotovosti.”

O selitvi že razmišlja oziroma je na poti, da bo to naredil tudi Marjan Žargi, lastnik podjetja MZK Elektro. Zaradi novih obračunov plač in dvigom storškov pri plačah so že sprožili aktivnosti za selitev. Sam pravi, da v Avstriji, v Celovcu. Kjer so ga po njegovih besedah sprejeli zelo pozitivno. Tako v Sloveniji zaključujejo projekte. In pravi: “Če se kaj zgodi, imamo interes tukaj ostati.” Poudarja, da po 20 letih poslovanja v Sloveniji, niti slučajno niso hoteli “ven”, a “nas je to prisililo iskati rešitev, ker mi smo družinsko podjetje, kompletna družina je vpeta v to noter. Ne morem držati vse v negotovosti. Bo ali ne bo? Mi moramo delati naprej. Saj smo podjetniki”. Njihove storitve so sicer takšne, da so z njimi prisotni po celem svetu.

Senčar o tem, da niso več konkurenčni: “Zgodilo se je to, da smo v bistvu vse tiste projekte izgubili.”

O težavah, ki so se pojavile, je spregovoril tudi Miha Senčar, direktor podjetja Tenzor. Delajo tudi v Nemčiji in Avstriji. In tam so začeli zviševati cene za svoje storitve konec lanskega leta, saj so vedeli, da bo s 1. 1. nova realnost in da bi lahko njihovi zaposleni obdržali neto plačo, je dejal. “In zgodilo se je to, da smo v bistvu vse tiste projekte izgubili. Enostavno, ko delaš na konkurenčnem trgu Avstrije, Nemčije, ko plačuješ ljudi po vseh pravilih, si dejansko na strani stroškov plače isti s podjetji, ki so tam. Razlike so bolj v inženirskih storitvah, kjer – če imaš svojo ekipo – si lahko cenejši,” je dejal in da so nato na svojo škodo cene spustili na staro raven. Ampak da je prišlo do druge posledice pri tem, njihovi kooperanti so tako morali ohraniti cene za delo, kot so jih imeli prej. In ti so se morali nato znajti po svoje. Dejal je, da so se nekateri od njih že preselili v druge države, torej v Nemčijo, Avstrijo ali na Hrvaško. Izpostavil je še, da je strošek dela zdaj precej višji, prav tako materiala, in da vse skupaj vpliva na njih in na njihovo konkurenčnost. Dejal je še, da so pri starih projektih, ki so jih imeli v teku pred spremembo zakona, zdaj “na nuli ali celo v izgubi”.

ŠGZ: “Kakšno konkurenčnost gradimo, če večina podjetij svoje sedeže seli v tujino?”

Na ŠGZ še izpostavljajo: “Pri tem pa se poraja vprašanje, kakšno konkurenčnost gradimo, če večina podjetij svoje sedeže seli v tujino. Tako lahko zgolj vnovič opozorimo na dejstvo, da se uresničuje scenarij, ki ga je v svoji analizi učinkov sprememb zakona o čezmejnem opravljanju storitev na slovensko gospodarstvo napovedal profesor dr. Jože P. Damijan, v kateri ugotavlja, da se bo izvoz storitev in število zaposlenih v panogah gradbeništva in tehničnih storitev drastično zmanjšalo in posledično se bodo zmanjšali tudi prihodki v javne blagajne. Profesor Damijan ocenjuje, da se bodo prispevki za zdravstvo in pokojninsko zavarovanje zmanjšali za 240 do 500 milijonov evrov.”

Uredništvo

See author's posts