Tokrat smo v sklopu Poletnih pogovorov na BK TV gostili ministrico za digitalno preobrazbo, Emilijo Stojmenovo Duh. Z njo smo spregovorili o trenutni problematiki digitalizacije, kibernetske varnosti, pravzaprav pa smo jo spoznali tudi osebno. Spregovorila je tudi o tem, kakšen je zanjo Maribor danes, po 22 letih.

Če začneva malce bolj osebno, v tem poletnem tempu … Si je študentka Emilija predstavljala, ko je prišla v Maribor na izmenjavo, da bo tu ostala? In ne le to, da bo tukaj, kjer je danes?

Prišla je že dijakinja Emilija, že malo prej. Takrat sem na II. gimnaziji Maribor dobila štipendijo. Niti slučajno si nisem predstavljala, če sem čisto iskrena, niti nisem vedEla, če bom nadaljevala študij v Sloveniji. Ampak mi je – ne Slovenija, ampak Maribor – bil tako všeč, da sem nadaljevala s študijem. Ko sem zaključila s študijem nekako nisem videla druge možnosti, kot da ostanem tukaj in nadaljujem življenje tukaj. Nikoli si nisem predstavljala, kaj bom kasneje delala. Pomembno mi je bilo, da sem študirala to kar me veseli, v okviru svoje stroke, potem pa so stvari kar prihajale same iz sebe.

Torej si kot deklica niste želeli, da bi vodili ministrstvo, kot je danes – za digitalno preobrazbo? Kakšne so bile vaše želje?  

Niti slučajno. Če sem čisto iskrena, politika me nikoli ni zanimala. In tudi ta moj vstop v politiko je bil bolj slučajnost kot karkoli drugega. Me je pa zanimala tehnika. In moje želje so bile vedno povezane s tehniko. Študirala sem elektrotehniko, zanimale so me naravoslovne vede, zanimalo me je, kako svet deluje … Želela sem to področje tehnologije in znanosti prenesti v realno življenje, da to kar naredimo znanstveniki in inženirji konec koncev, izboljšamo življenje in delo vseh prebivalcev in prebivalk, tako, da so bile moje želje predvsem v tej smeri. Je pa tudi res, da v politiki lahko marsikaj narediš, zato, ker iz nekega drugega vidika lahko pripraviš kakšne pravne podlage oz. politike, ki lahko tudi vpeljuješ tudi koristne stvari.

Če se vrneva v tisti čas, čas, ko ste prišli v Maribor kot dijakinja oz. študentka, kako se je Maribor kot mesto spremenil od takrat do danes? Kako gledate na tisti Maribor, v katerega ste prišli na šolanje, in Maribor, v katerem ste danes?

Mislim, mogoče je pa res dobro omeniti, koliko let je minilo od takrat. 22 let je, če sem konkretna. Maribor se je zelo spremenil in mogoče nekdo, ki se je rodil v Mariboru in celo življenje živi v Mariboru niti ne opazi tega, ampak, Maribor je izjemno napredoval kot mesto. Če pogledamo se je zelo približal mestom v tujini. Tako na področju prometa, kulturnih dogodkov. Sama opažam, da dosti krat ljudje, ki pridemo v Maribor, bodisi tujci ,bodisi se preselimo iz drugih koncev Slovenije, imamo boljše mnenje za mesto kot tisti, ki so od nekdaj tukaj. Predvsem vidim, da se mesto razvija, še posebej v zadnjih letih in da gre v pravo smer.

Ste torej zadovoljni? Mogoče tudi s pomočjo politikov… Vlada si je zadala, da bo decentralizirala, in nekaj se je že spremenilo … Tudi po vaši zaslugi.

Pravzaprav vsaka vlada si zada svoje akcije. Če gledamo vsaj koliko časa sem jaz v Sloveniji, smo zmeraj poslušali, da si bo vlada prizadevala za decentralizacijo, ni pa prišlo do te implementacije. V našem primeru smo to takoj na začetku napovedali in zdaj ima naše ministrstvo prostore v centru Maribora. Vesela sem, da so tudi ostala ministrstva sledila našemu zgledu, tako, da je zdaj v isti stavbi prisotno še Ministrstvo za gospodarstvo tehnologijo in šport in Ministrstvo za kohezijo. Jaz si želim, da še več ministrstev gre ne samo v Maribor, ampak še na kakšen drugi konec Slovenije.

Zakaj je to pomembno? Ne gre zgolj za to, da ima ministrstvo neke svoje prostore, amapak za celotni ekosistem. Ko je ministrstvo prisotno, potem tudi organizira sestanke v tem mestu, konference, in na tak način tudi spodbuja lokalno gospodarstvo. Sem ponosna, čeprav je bilo nekaj kritik, zakaj smo odprli te prostore pa naj bom natančna, da te kritike nikoli niso prihajale iz Ljubljane, ampak zmeraj iz Maribora. Mislim, da smo naredili pravo stvar in da se bo to ministrstvo tudi, ko jaz več ne bom na tem položaju,  razvijalo še naprej na ta način in na ta način pomagalo mestu Maribor.

Digitalizacija v letu 2024 zelo usmerja naša življenja. Kako bo vplivala na našo prihodnost? Kako vidite njen vpliv na našo prihodnost in kje smo na poti digitalne prihodnosti?

Digitalizacija – brez nje si danes ne moremo predstavljati življenja. Če pogledava že tu danes, ko sediva na intervjuju, že samo snemanje in predvajanje omogočajo digitalne tehnologije. V Sloveniji smo zelo uspešni na tem področju. In ponovno pravim, da je to naša neka slovenska narava, da moramo biti kritični in iskati, kje nam gre slabo, vendar nam na področju digitalizacije zavidajo celo največji v državi.

Recimo, če pogledamo samo pokritost z internetom. V Sloveniji ima 94 odstotkov vseh gospodinjstev dostop do širokopasovnega interneta. Če pogledate Nemčijo, Francijo, celo Avstrijo, ki je takoj za mejo, imajo bistveno slabšo pokritost z internetom. Enako je tudi pri pokritosti z mobilnim omrežjem, s 5G. V Sloveniji smo tudi izjemno uspešni pri uporabi novih tehnologij, kot je umetna inteligenca. Naša podjetja recimo po številu podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco, smo na 8 mestu v Evropi. Tudi pri javni upravi (E-uprava) imamo v Sloveniji že več kot 450 odstotkov digitalnih storitev na voljo. Pa vzemimo za primer Upravne enote. Te so sedaj dolgo časa stavkale. Če imate elektronsko osebno izkaznico in digitalni certifikat, vam ni treba več hoditi na UE. Vse lahko opravite od doma. Na ta način digitalizacija ne samo skrajšuje čas, ampak tudi kvaliteto našega življenja naredi boljšo.

Če sva že pri tem … Zakaj pa recimo niso možne volitve na ta način, da bi se vse naredilo digitalno? Velikokrat se to vprašanje poraja pri ljudeh, sploh, ko pride do kakšnega referenduma sredi poletja recimo.

To je odlično vprašanje. Ne gre tukaj, da ni možno tehnično. To je že zdaj izvedljivo. Problem je pri zaupanju. Ljudje še zmeraj nismo prišli do te stopnje, da bi zaupali digitalnim tehnologijam. Če prehitro uvedemo referendume ali volitve, potem lahko dosežemo negativni odziv in se lahko še manj udeležujejo volitev oziroma še bolj dvomijo v rezultate. Zato je pri tem treba biti zelo previden in počasi uvajati te spremembe. V Sloveniji imamo tudi izziv, da je manj kot polovica naših prebivalk in prebivalcev digitalno pismenih, da lahko pove, da mu je en tak način zelo pomemben iz demokratičnega vidika, zato moramo poskrbeti, da ljudi usposobimo, jih opolnomočimo in da dosežemo to, da zaupajo tem digitalnim tehnologijam in šele takrat lahko to uvedemo. Nikakor ne gre za tehnično naravo, ampak bolj za sociološki moment.

Greva malce na vaše življenje in projekte osebno. Kaj je bilo tisto najbolj zanimivo? V kateri projekt ste bili vključeni in na katerega ste najbolj ponosni?

Mogoče mi je najbolj ostal v spominu projekt, ki smo ga izvajali v sodelovanju s številnimi partnerji iz tujine, ker smo želeli pokazati, kako lahko digitalna preobrazba pomaga predvsem ruralnim regijam. Na tak način smo začeli z povezovanjem skupnosti. Želeli smo predstaviti, da internet ni samo za gledanje, kot je recimo You Tube ali neke zabavne vsebine, ampak, kako lahko dejansko izboljša tako kvaliteto življenja ljudi na podeželju, in tudi kako lahko še zmeraj ohranimo to, da ljudje ostajajo na podeželju. Ali je samo vsebina, ali celotna ekipa, s katero sem delala, bila tista, da mi je ostala v spominu, ne znam oceniti, verjetno pa oboje skupaj.

Uredništvo

See author's posts