Pred dnevi smo poročali o tem, da bo kot kaže Glavni most ostal po sanaciji zaprt za promet. Kako se jim zdi namera smo povprašali mestne svetnike, zanimalo nas je če to podpirajo in če, so o tej temi razpravljali na mestnem svetu.

Lidija Divjak Mirnik iz Liste za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti je podala sledeče stališče: “Z zaprtjem Glavnega mosta smo bili v naši svetniški skupini seznanjeni preko medijev, kar pomeni, da o tem na mestnem svetu nismo razpravljali. Zaprtja za vedno ne podpiramo. Zakaj? Ker niso urejene alternativne poti. Namreč sedaj se bo spet povečal promet na Koroškem mostu, kjer je ob konicah že itak nevzdržno stanje, zaradi zaprtja Lenta. Bojimo se, da se bo podobno zgodilo z Glavnim mostom in bo ostal trajno zaprt. Župan še enkrat več dokazuje, da se samovoljno odloča, ne da bi kogar koli vprašal za nasvet.”

Na mestnem svetu neposredno o tem niso odločali 

Igor Jurišič iz Stranke mladih Zeleni Evrope je za Lokalec.si pojasnil: “V Stranki mladih Zeleni Evrope se zavedamo pomena pretočnosti mesta in dejstva, da vsako nespametno zapiranje brez enakovrednih alternativ povzroči zgostitev prometa na drugem delu mesta in dodatno onesnaževanje in zato nasprotujemo ukrepom, ki so v škodo ljudem in okolju. Dodatno smo presenečeni nad dejstvom, da smo pred kratkim dobili novo brv, ki je namenjena zgolj pešcem in kolesarjem le nekaj metrov stran od Glavnega mostu in ki nas je stala nekaj milijonov evrov, sedaj pa za isto obliko prometa preurejajo še Stari most. Iz omenjene namere lahko zgolj ponovno ugibamo, ali je ta poteza v korist mestuv ali zgolj kakšnemu posamezniku. O zaprtju Starega mostu tudi na mestnem svetu nismo neposredno odločali.”

Milan Mikl, SDS nam odgovori: “O morebitnem zaprtju Glavnega mostu, v mestnem svetu nismo nikoli odločali. V SDS u smo mnenja, da trenutna prometna infrastruktura ne zagotavlja pogojev. Najprej bo potrebna podrobna analiza obstoječega stanja in razprava v Mestnem svetu.”

Nekonsistentnost načrtovanja prometa

Iz Gibanja Svoboda, nam Karin Jurše pojasni: “V svetniški skupini GS ne podpiramo zaprtje Glavnega mostu. O tem na dosedanjih sejah Mestnega sveta nismo razpravljali niti sklepali niti nam niso poznani razlogi (strokovni ali kakršni koli drugi) za tak ukrep. Čudi nas nekonsistentnost načrtovanja prometa v Mariboru s podporo stroke, ki z vsako potezo še poslabša pogoje bivanja in življenja v mestu, kar vključuje tudi pretočnost prometa skozi mesto.”

Josip Rotar v imenu Liste kolesarjev in pešcev je na vprašanje poslal odgovor z gradivi iz mestnega sveta, kjer že več let opozarjajo o tem, da je treba površine ustrezno urediti.

“Paradoksalno. Mesto Maribor gradi dodatne mostove, da jih potem lahko zapira. Svetniška skupina Nove Slovenije Maribor se ne strinja s trajnim zaprtjem starega mostu v trenutni prometni ureditvi. Poglobljene vsebinske razprave na mestnem svetu ni bilo.  Seveda predlagamo tudi rešitev – zgraditi most – namesto predvidene (še ene) kolesarske / peš brvi pri »Huzarskem skoku«. Narediti nov most med otokom in elektrarno mariborski otok. Seveda brez kakršnihkoli posegov na mariborskem otoku. Tako bi se lahko ves tranzitni promet, ki prihaja iz zahoda preusmeril mimo mesta na predvideno južno obvoznico. Nova obvoznica bi se seveda v delu pred Pohorjem izvedla kot tunel, da bi se lahko ohranila neposredna povezava mesta z njegovim zelenim zaledjem – Pohorjem,” uvodoma pojasni Zdravko Luketič iz Nove Slovenije.

Povezava med dvema deloma mesta z zaprtjem mosta slabi

Doda še: “Z novim mostom, bi se tako razbremenil promet v mestu in na Glavnem mostu in posledično ne bi bilo potrebe po zaprtju Glavnega / Starega mosta (saj imamo že ob njem brv) ter bi tako še bolj povezali oba dela mesta, ki le skupaj tvorita urbano celoto. Ne moremo dejati, da se stvari v Mariboru razvijajo povsem brez načrta, vizije …, lahko pa zagotovo trdimo, da je vizija povsem zgrešena in neustrezna. Ali je smiselno zaprtje Starega / Glavnega mosta za promet (razen izjem)? Kot vsi vemo, je mesto z Dravo razdeljeno na dva dela, ki ju povezujejo takšni ali drugačni mostovi. 1. in 2. in 3. in 4. most, ki v času prometnih konic vsi skupaj komaj zadoščajo / ali celo ne zadoščajo za zagotavljanje ustrezne povezave med bregovoma. Ves promet v smeri sever – jug se namreč odvija prek mostov. Predstavljajmo si, da bi se eden porušil. Kaj bi se zgodilo (v prometni situaciji mesta)? Jasno, povezava med enim in drugim delom, bi se zmanjšala za en most. Ostali trije bi morali »požreti« ves promet. Pa so tega sposobni tudi, ko ni prometne konice? Ali že sedaj na / pri mostovih ne nastajajo prometni zastoji, ki potem vplivajo na nastajanje zastojev v širši okolici mosta tako na levem kot desnem bregu?”

“Prav tako se povezava med dvema deloma mesta z zaprtjem mosta slabi. Prebivalcem, obiskovalcem, uporabnikom … mesta je potrebno dati na izbiro različne možnosti in smeri dostopa do želenega cilja, na pa, da se ustvarjajo zgolj prometni koridorji, ki izredno obremenjujejo samo določene ceste / dele mesta. Urejanje prometa v mestu na način: »Ker je takšna štala, bom pa raje šel peš, s kolesom, avtobusom …«, ni najboljša metoda za reševanje prometne zagate. Pa tudi oba dela mesta morata ostati čim bolj povezana, saj le skupaj tvorita urbano celoto. Naj omenimo, da je razvejan sistem M-bajk pozimi, v času snega in poledice, le delno uporaben. Park&Go lokacije v železniškem trianglu ob Europarku še ni. Zakaj potem zapiramo in s tem otežujemo tudi gibanje ljudi in medsebojno komunikacijo ter zmanjšujemo možnost preživetja lokalom v peš coni,” še svoje razmišljanje o tem zaključi Zdravko Luketič.

Uredništvo

See author's posts