V objemu Štajerske sivke v Poletnem pogovoru na BK TV smo tokrat gostili Ranka Šmigoca. Direktorja kar treh mariborskih javni podjetij – Marproma, Mestnih nepremičnin in Športa Maribor.

Gospod Šmigoc, prijel se vas je vzdevek super direktor. Vem, da ga ne sicer ne marate, pa vendar … 

Pravzaprav se me je v tem času prijelo veliko vzdevkov, od multipraktika do super direktorja, do trojnega direktorja. Ampak na koncu koncev sem samo Ranko in sem človek.

Ste direktor kar treh javnih podjetij v Mariboru – Marproma, Mestnih nepremičnin in Športa Maribor. Pa glede na to, da smo sredi poletja, dajva se tega zadnjega najprej dotakniti. Šport Maribor. Glede na to, da smo sredi vročega avgusta, je verjetno Mariborski otok, ki spada pod vaše okrilje, ta hip poln. Vreme gre Otoku letos res na roko, verjetno ste tega veseli, in prinaša na Otok veliko obiskovalcev in veselja.

Res je letošnje poletje izjemno naklonjeno kopalni sezoni, tako da beležimo rekorden obisk. In v primerjavi z lanskim letom bodo te številke precej poskočile, kar je seveda dobro. Najbolj pomembno pa je, da se naši uporabniki oz. kopalci in obiskovalci dobro počutijo. In sodeč po tem, kar se je do zdaj dogajalo, na nek način odpravljamo malenkostne slabosti, ki pa se pojavljajo tako ali drugače pri tako velikem in starem objektu. Sledimo cilju – torej zadovoljstvu vseh uporabnikov.

Kaj vse ponujate? Se mi zdi, da nekako uporabniška izkušnja, celostna na Otoku – se trudite, da se izboljša. Recimo olimpijske igre so bila na ogled na Otoku, za otroke so delavnice … Torej ne samo infrastrukturno gledano, želite napredek tudi pri družabnem življenju na Otoku?

Res je. V pričetku mojega mandata, ko smo začeli leta 2023 z zgodbo na Mariborskem otoku, smo se naprej pogovarjali, kaj lahko naredimo pri tem, lahko rečem, kultnem objektu, ki je star resnično že skoraj 100 let. Vemo, da imamo omejena sredstva. Tudi Mestna občina Maribor s svojim vlaganjem naredi maksimalno kar lahko. Ampak zdelo se mi je, da manjka veliko vsebin. In prav z vsebinami, z ekipo, ki jo moram pri tem pohvaliti, na Športu Maribor smo v lanskem letu začeli z nadgradnjo vsebin in naredili res program, ki se je po mnenju uporabnikov, obiskovalcev, izkazal kot dober, za vse generacije. Smo imeli od vadbe, torej pilatesa, aerobike v vodi, do plesne šole, modne revije, lutkovnih predstav, kreativnih delavnic. Prav tako otroški kino. Skratka veliko se je dogajalo. V letošnjem letu smo še dodali nekaj, predvsem se veselimo konec avgusta, ko bomo imeli kino pod zvezdami, tudi to želimo realizirati. Trudimo se, da bi to skupaj z ustreznimi odločevalci dosegli soglasje, da bi lahko naredili celo na Otoku, na zeleni ploščadi, če ne bo šlo, pa bo na parkirišču. Prav tako smo dodali nekaj dodatnih delavnic kreativnosti, skratka res za vsakega nekaj.

Zdaj pa se dotakneva še infrastrukturnega dela. Vemo, Otok je dočakal lepšo preobleko v preteklih letih, že to je velik napredek, pa vendar, kot ste omenili, res je objekt že star oziroma celotno območje. Ampak verjetno so to zelo visoki vložki?

Zagotovo. Eno je, da gre za omejitve, ki jih v bistvu tudi okolica daje, gre za omejitve, ki so vezane na naravovarstvene pogoje. Na drugi strani pa sam objekt, infrastruktura kot taka, ki ima svojo častitljivo starost.  Ampak, da ne bi govorili o tem, da se ne da – smo v fazi razmišljanja. In tudi Mestna občina Maribor podpira naše predloge in tudi skupaj razvija z nami možnosti, da bi naredili kakšne dodatne posodobitve objekta. Predvsem si želimo, da bi govorili o energetski učinkovitosti, ogrevanju vode v kombinaciji sončne energije ali morda odvečne toplote, ki jo proizvajajo Dravske elektrarne v neposredni bližini, skratka kar nekaj projektov je odprtih v tej smeri, da bi dobila kopalna sezona večjo dimenzijo. Po drugi strani pa seveda, da bi lahko v objekt še usposobili za dodatne vsebine, ker površinsko gledano ima še določene rezerve, ampak v takšnem stanju kot je, ni mogoče v tem trenutku načrtovati vsega naenkrat.

Sicer pa tudi na drugih športnih objektih v Mariboru poleti ne počivate. Kar nekaj se dogaja, recimo osvetlitev urbanih odbojkarskih igrišč, novo podobo dobiva Športni park Tabor. Torej so to pomembne investicije za tisto piko na i uporabi teh športnih objektov? 

Najbolj pomembno je, da izkoriščamo poletni čas, ko je malenkost zatišja na teh področjih. Letošnje letos sploh, ker so bile olimpijske igre, pred tem še evropsko nogometno prvenstvo. Da naredimo karseda, čim več infrastrukturnih posegov, ki jih moramo narediti na odprtem. To smo v letošnjem letu, kot ste že omenili, res naredili.  Pravkar zaključujemo novo odbojkarsko igrišče z urbano razsvetljavo, z dodatnim pitnikom za vodo. Prav tako na Športnem parku Tabor vzpostavljamo novo ograjo, ki je lansko leto padla zaradi Ofema. Iz varnostnega vidika je bilo smiselno to storiti. To letošnje leto zamenjujemo. Zahvaljujoč Mestni občini Maribor, ki je prispevala sredstva za to, da se zadevo uredi. Prav tako imamo še kup takih in drugačnih posegov, ki jih moramo izpeljati.

Če se malce vrneva še na Otok, ker sem prej pozabila omeniti karto za otroka, to je ponovno letos. Kako ocenjujete? Se je še bolj prijel projekt? To je humanitarni projekt z Zvezo prijateljev mladine Maribor. 

Res je. Hvala, da ste me na to spomnili.  Kar se tiče te karte, je bila tako lani kot letos zelo dobro sprejeta. V tem trenutku  se vrtijo enake številke. Pomembno pa je, da so ljudje to sprejeli kot eno socialno noto, ki so jo pripravljeni vložiti v zgodbo Zveze prijateljev mladine, ki na ta način omogoča socialno šibkejšim družinam, da se otroci lahko poveselijo na kopališču. Letos smo dodali tudi drsališče, kjer je možno vnaprej kupiti karto za drsanje. Ki je prav tako ena od komponent. In tudi ta se na nek način prijema. Ob koncu sezone bomo lažje poročali o številkah.  V vsakem primeru pa smo veseli za to zgodbo.

Da je še nekaj dobrega v srcih Mariborčanov, kajne? Oziroma tudi drugih, saj konec koncev tudi drugi  prihajajo na Otok. Kako pa sicer ocenjujete objekte, ki jih imate v upravljanju?  Pa tudi druge? Bodo potrebna vlaganja? Ena so že bila – dvorano Tabor se je za potrebe Ofema na nek način prenovilo. In Atletski stadion Poljane, za katerega vemo, da zdaj živi v polnem sijaju. Kaj pa, mogoče, dvorana Lukna in ostali objekti, ki jih imate v upravljanju?

Če začneva na začetku. Šport Maribor upravlja z infrastrukturo, ki je v lasti Mestne občine Maribor. Zavedati se moramo in tudi nekoliko bolj objektivno pogledati na stvari z vidika poznavalca te materije. Ker javnost sama po sebi ima vedno upravičeno željo, da je vse v najboljšem stanju, v najboljši kondiciji. Objektivno pa razumeti vse potrebe mesta, kar je za mene kot direktorja te družbe treba razumeti – v primerjavi z vrtci, v primerjavi z vodovodom, v primerjavi z asfaltom, ki manjka marsikje … Skratka z dobrinami, ki mestu prinašajo osnovno podlago za delo in življenje občanov,  pa moramo biti objektivni. Torej objekti so vzdrževani, trudimo se tudi, da so maksimalno varni, kar je nesporno. Res pa je, da so stroški s starostjo pač v porastu. Primerno temu si želimo nekaj sprememb. Želimo si narediti večji premik v primeru Ledne dvorane, ki je eden od naših najstarejših objektov. In tudi eden od najbolj tveganih objektov. In tudi dvorana Lukna kot taka sama po sebi potrebuje neke določene posodobitve. Tudi dvorana Tabor, ki je bila s čudovito prenovo dvignjena na povsem novi nivo, še vedno potrebuje več. Ima določene pomanjkljivosti, ki bi se lahko v prihodnosti še izboljšale. Tako se na vseh objektih konstantno nekaj dogaja. Ampak  je treba razumeti mestno blagajno in pa potrebe mesta po celotni širini. Kot upravljavci in vzdrževalci smo dolžni to zadevo maksimalno dobro upravljati in vzdrževati.

Torej se zavedate, da je osnovna infrastruktura tista, ki je prioritetna konec koncev tudi lastnikom  Mestni občini Maribor?

Seveda, to je nesporno. Ampak kot rečeno,  Mestna občina Maribor ima odgovornost do vseh občanov in tudi do kompletnega življenja v mestu, ki sega v bistveno več kot pa samo v Športne objekte Maribor.

Greva zdaj na vaše drugo podjetje. Mestne nepremičnine. Veliko se dogaja, konec koncev je znano, da sta Mestna občina Maribor in Mestne nepremičnine pravnomočno dobile sodni spor za nakup stavbne pravice Mestne tržnice. In od takrat se praktično dogaja. Vsaj javnost je dobila tak občutek, da se živi, da se govori, da bo osrednja mariborska tržnica dočakala tisti korak naprej, ki ste si ga zagotovo tudi vi želeli. Začelo se je z garažno hišo Lent, tudi novo ime, nižje cene. Kako bi ta korak pokomentirali? Je tudi bolj zapolnjena zdaj zaradi nižjih cen?

Pa narediva mogoče en korak nazaj. Maribor je dobil nazaj tisto, kar mu je pripadalo. Zahvaljujoč trdemu boju, ki smo ga imeli z Mestno občino Maribor. Dosegli smo svoj cilj. In sedaj smo pred velikim izzivom, da to, kar je nekoč že bilo naše in kar je v času drugega lastništva nekako izgubilo svoj pomen, vrnemo nazaj na svoje mesto. Ta objekt je sestavni del Lenta, je sestavni del mestnega jedra. In površine, s katerimi razpolagamo, so odlične in čudovite priložnosti za številne nove vsebine. In prav to je to. Ta sprememba mentalitete, lahko rečemo, identitete objekta. To ni zgolj tržnica in to ni zgolj garažna hiša. Ampak so tudi platoji. Imamo na vrhu cvetlični plato, ki je bil v času začasnega paviljona zelo dobro obiskan. In je zdaj spet prazen. Potem imamo osrednjo trgovsko ploščad v vhodu nad Hoferjem, DM, ki je praktično velika neizkoriščena površina.  Imamo tudi samo tržnico, ki v bistvu s svojo funkcionalnostjo povezuje mesto z lokalno pridelano hrano, z lokalnimi prehranjevalnimi verigami. In vse to udejanjiti skupaj nazaj v neko vsebinsko osnovo ali pa, recimo, celoto, kot jo vidimo v drugih mestih, ko greš na tržnico, ki je pravzaprav turistična točka. To je tisto, kar želimo doseči. Torej mesto – samo po sebi je pomembno, da ima tak objekt.  Garažna hiša in tržnica pravzaprav predstavljata vrata na Lent. In predstavljata vrata v staro mestno jedro. Z vsemi infrastrukturnimi projekti, ki jih imamo v planu tam narediti, bo dejansko to postala ena izjemno močna točka tako za priložnostne obiskovalce mesta kot tudi za same občane.

Nekako si želite povrniti tudi sloves? Zdi se mi, da v tistem vmesnem obdobju, ko se ni veliko dogajalo, vlagalo, lokacija ni imela slovesa, kot bi si ga zaslužila.  

Točno. Pravilno ste povzeli. Gre za situacijo, ki se je zgodila za tem, ko so meščani zelo, zelo zamerili pasivni odnos bivše lastnice.  In se je to odražalo tudi na obisku. Posledično seveda v določenem časovnem obdobju prenove Lenta, ki je zdaj zasijal v polni luči. Na koncu koncev, ko zdaj gledamo žrtev, ki je bila tukaj storjena, v primerjavi s tem, kakšen izplen imamo sedaj, je to vse vredno. Ampak  v presečnih momentih,  v časovnici, ki se je valila verjetno tudi v breme branjevcev, se je poznalo tudi pri obisku. Malo smo tudi na zeleni tržnici izgubili obisk. In tudi to je ena izmed nalog. Verjamem, da bomo v prihodnosti morali veliko tudi z oživitvijo starega mesno-mlečnega paviljona, ki je sedaj spet naš. Vmes smo ga morali zapustiti – tako ali drugače brez pravega razloga. Bolj najbrž zaradi nagajanja. Ampak zdaj je nazaj naš. Vsebinsko zdaj umestiti, da bo zelena tržnica, mesno-mlečni paviljon, cvetlični paviljon na vrhu oziroma cvetlična terasa zgoraj, potem pa tržna terasa spodaj in vključno z generirano garažo postala ena velika celota, kjer bodo nove komunikacije, prehodi z dvigali iz garaže za najvišji nivo, torej na Koroško cesto, kar pomeni povišanje dvigala za eno etažo. Prav tako prehod iz trgovske etaže na zeleno etažo znotraj objekta. Potem je možno tudi preboj iz garaže v trgovsko etažo. To so stvari, na katerih pravzaprav zdaj veliko delamo. Tudi pripravljajo in snujejo rešitve.  Prav tako tudi nismo zanemarili pokritja zelene tržnice, ki je z vidika naših cenjenih branjevcev izjemno pomembna za njihove pogoje dela.

Celoten pogovor pa si lahko ogledate spodaj. 

Uredništvo

See author's posts