V objemu Štajerske sivke v Poletnem pogovoru na BK TV smo tokrat gostili evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki je bil v Bruselj izvoljen s pomočjo stranke Vesna.

Najprej smo se vrnili v volilno nedeljo v juniju, ko je bil izvoljen za evropskega poslanca.

Nekako imam občutek, da ste izvolitev pričakovali, tudi javnost je to pričakovala.

Drži, trudili smo se. Veliko je bilo vnesenega. Energije, znanja pa tudi motivacije s strani moje ekipe. Moram povedati, da smo si tega res želeli, je pa tudi res, da je moja predsedniška kandidatura izdatno pripomogla k temu, da smo zagotovili prepoznavnost, brez te v politiki ne gre. Tudi po tem, ko smo bili malo bolj prepoznavni, so sledila vabila medijev. In potem se stvar lahko začne dogajati. Brez ideje in lastne energije ne gre in tega ni manjkalo. Mislim, da smo si nekako zaslužili tudi takšen rezultat.

Opozorili ste nase tudi z rezultatom, ki ni bil slab niti na predsedniških volitvah, res pa je, da je bilo veliko kandidatov.

Res je, se strinjam. Jaz sem, ker delam na FDV-ju in grem še kakšne druge stvari pogledati … To je bil izjemen rezultat, glede na obseg finančnega vložka, 21.000 evrov je bilo denarja, ki sem ga z lastnega TRR-ja namenil moji kandidaturi. Rezultat, ki smo ga dosegli … Je bil postavljen pravzaprav rekordni dosežek glede na količino denarja, ki smo ga vložili. Ker nekateri so vlagali tudi do pol milijona evrov, je seveda težko konkurirati temu. Ideja je bila preprosta in ostaja nespremenjena – in to je ljudem ponuditi alternativno politiko, politiko, ki ne deli, ne jezi, ne vznemirja, je normalna po domače povedano. Zdi se mi, da se je takrat majčkeno to prijelo. In iz tega lahko še kdaj kaj več “rata”.

Za nastop na evropskih volitvah ste izbrali stranko Vesna. So morebiti oni izbrali vas? Glede na to, da sem dobila občutek, da ste obraz ravno zaradi tega, kar sva ugotovila na predsedniških volitvah. Lahko ste pravzaprav izbirali stranke. Zakaj Vesno? Zaradi stališč? Dobrih pričakovanj?

V bistvu tri stvari so bile, ki so bile odločilne za mene. Prva je ta, da je stranka Vesna, tedaj, ko nihče ni želel v ničemer mi pomagati, govoriva o predsedniški kandidaturi, so mi oni pomagali in jaz tega ne pozabljam. Zdi se mi pošteno in fer. Takrat smo se bolj spoznali. Druga stvar, predstavljajo stvari, ki so meni blizu. Pogovarjamo se o trajnostnem razvoju, ki ga ljudje prehitro enačijo z zelenim okoljem in pokošeno travo, gre tudi za medgeneracijsko povezanost, dolgoživost družbe, itd. Mnogo tega je tukaj noter. In te stvari so mi blizu. Če se boste ozrli, boste ugotovili, da način življenja, ki ga imamo, ne bo več mogoč v naslednjih 50 letih. In se je o tem treba pogovarjati. Zadnja stvar, ki se mi zdi pomembna: stranka Vesna je bila stranka, ki je bila vedno transparentna, nikoli nekih škandalov in tudi sam prihajam brez prtljage. Rekel sem: “Vidim, da imamo nekaj skupnega.” Bilo je nekaj povabil drugih strank. Ampak iz prej omenjenih razlogov se mi je zdelo, da bi bilo to preigravanje, izigravanje, in tega se jaz ne grem. Je bila to težja pot, a je bila bolj iskrena in pristna.

Rekli ste “Vesna brez škandalov”, je pa res, da je še mlada.

Se strinjam. Upam, da se bo to zgodilo. Je pa res, da ljudje, ki so v tej stranki, so v tem delu meni bližje, tukaj ne gre za tisti obupani boj za oblast, ampak gre bolj za to, kaj lahko dobrega storimo za Slovenijo, a sliši se zelo utopistično. A veste, včasih tudi to mora biti. Vse prevečkrat se meni zdi, da politične stranke hočejo na vsak način priti na oblast, ko pa pridejo, pa ne vedo, kaj bi z njo. Mi imamo vizijo in vemo, kaj delamo.

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Vladimir Prebilič (@vladimir_prebilic)

Prva pot v Bruselj, prvi stik z Evropskim parlamentom … Kako ste to doživljali?

Imam prednost, ker sem študente večkrat pripeljal v Evropski parlament, tako mi objekt ni bil neznan. Je pa res, da sem prihajal v drugi vlogi. Sprememba je velika, to je treba povedati, je pa tudi izjemna priložnost. V Evropskem parlamentu je lahko vsak toliko učinkovit, viden in uspešen, kolikor sam želi. Tu ni nikogar, ki bi te priganjal, ampak se moraš angažirati sam. Imel sem prednost, da sem bil tujih jezikov vešč, da nekaj znanja prihaja, ker sem profesor, in sem se hitro vključil v debate in razprave. Mislim, da znotraj poslanske skupine, v kateri sedim, to je stranka Zelenih, sem prepoznaven, so mi zaupali določene funkcije. Mislim, da start je bil kar dober. Sedaj odhajam v Jordanijo v imenu Evropskega parlamenta. Veliko je bilo kandidatov, izbran sem bil sam, tudi zaradi mojega preteklega dela. Da se uspeti, moraš pa se sam res angažirati, ampak tako je tudi prav.

Zanima me, rekli ste sedeti med Zelenimi. So sklenjena kakšna zavezništva?

So. V Evropskem parlamentu klasične opozicije in koalicije, kot je poznamo v naši državi, ni. Tu se zavezništva sklepajo na podlagi pobud, tako da ni konstantnih kreganj, ki jih gledamo pri nas, kar je logično in po svoje tudi dobro. Je pa res, da poslancu ostaja veliko svobode, da glasuje po svoji vesti, kar se mi zdi zelo prav. V DZ v Sloveniji je tega zelo malo. Poslanci morajo glasovati tako, kot stranka pravi. Pri nas tega ni. Imeli smo prvi preizkus glasovanje o predsednici evropske komisije. Jaz sem bil zelo jasen, tudi na vaši televiziji, da gospa Ursula von der Leyen, kar se mene tiče, ne more računati na mojo podporo, imel sem jasne razloge in ti so nespremenjeni. Njena netransparentnost recimo v primeru Pfizerja. Tukaj je bilo vprašanje ravnanja do Gaze, kjer mislim, da ni pravilno ravnala, tudi vojne v Ukrajini. Da bi se obrnil in glasoval za bi bilo “nefer” do mene, pa še bolj “nefer” do volivk in volivcev, ki so mi zaupali glas. Naštel sem jim razloge in so to spoštovali.

Pa je lahko to za vas plus ali minus?

Jaz sem najprej mislil, da bo to velik minus, ker sem bil navajen logike iz Slovenije “Aha, sedaj pa bodo posledice”. Ampak ne, jaz sem s predsednikoma poslanske skupine govoril, sem razložil, kje so pomisleki. Tudi, da osebno pristajam in izhajam iz tega, da politik ima eno samo valuto, če lahko tako rečem, in to je, da je verodostojen, jasen in da stoji na stališčih, ki jih je zagovarjal, da jih ne menja vsak dan. Smo se strinjali. Vedno bomo delali na osnovi argumentov, ne na osnovi priložnosti in različnih potencialnih rešitev. Dostikrat se izkaže, da tudi kompromisi niso vedno rešili nekaterih problemov, ampak so naredili še kakšnega novega zraven.

Je pa res, da je bila ponovno izvoljena, tako da ne bo tiste človeške zamere …

Če bi bilo drugače, če bi, bog ne daj, zdaj prišli v situacijo, kjer bi ona padla in bi moj glas bil odločilen, bi bila verjetno reakcija drugačna. Tako reakcij ni, mislim pa, da je prav, da sem na te stvari opozoril. Nisem bil edini s to težavo, bilo jih je kar nekaj, ki jih je imelo iste pomisleke. Ko nisem jaz nič rekel, vse tiho. Ko sem se izpostavil, pa so rekli “Ja, saj jaz tudi tako mislim”. Mislim, da je prav, da se spoštuje različnost –  pa tudi argumente. Nisem jaz zaradi tega, ker bi imel neke kaprice na pamet in počez, ampak sem imel jasna stališča in to je treba spoštovati.

Kako sodelujete z EU Zelenimi? Koliko vas je? S kakšnih vetrov vse prihajate?

Mi smo, recimo temu, skupek različnih poslanskih skupin in različnih pedigrejev iz države. Je pa res, da vse nas združuje vprašanje povezanosti s trajnostnim razvojem, tudi vprašanja povezana z demokracijo, s spoštovanjem naših vrednot zakonov, itd.  Tukaj smo vsi na istem, so pa seveda majhne nianse v posameznih pogledih. Nas je 54 v tej skupini, prihajamo iz 13 ali 14 držav različnih EU-članic. Vse poteka v angleškem jeziku, ampak moram reči, da, kolikor sem imel sedaj stike, vse zelo pozitivno, korektno, nobenih težav. In se poslušamo med seboj, to se mi zdi zelo pohvalno, da si vzamemo čas, večkrat se srečamo. Ker smo manjša skupina, si to lahko privoščimo. Ni vedno samo “to smo se odločili, pojdite glasovati”. Druge poslanske skupine imajo te demokracije bistveno malo.

Kaj so bili prvi koraki v Bruslju in kaj lahko od vas pričakujemo v prihodnje? Rekli ste, da ste takoj stopili v čevlje evropskega poslanca, postali aktivni. Ste sprejeli tudi kakšno izmed funkcij in kakšen del odbora?

Da, drži. Sem član treh odborov znotraj Evropskega parlamenta, polnopravni član v odboru generalnega razvoja. To se mi zdi zelo pomembno tudi za Slovenijo, namreč regionalni odbor opravlja ogromno denarja, regionalni odbor je tisti, ki ga bom ves čas potiskal v ospredje, ki skrbi za bolj uravnotežen razvoj, skladen razvoj znotraj EU. Gre za te neenakosti, ki se dogajajo znotraj EU. In sam menim, da je teh neenakosti preveč in so prevelike. Želimo si spremembe, tri predloge sem dal od sebe. Prvi je bil, da se moramo nujno pogovoriti, saj v ta paket sodi tudi pomoč po naravnih nesrečah. Moj predlog je bil, da je treba sredstva povečati. Zaradi okoliščin, ki nas obdajajo, bo teh nesreč verjetno še več, denarja mora biti več. Ne želimo si, da bi po koncu sanacije po naravnih nesrečah padle na pleča lokalnih skupnosti ali, bog ne daj, državljank in državljanov. Treba je imeti bolj jasni mehanizem. Idejo so hitro pobrali tudi drugi. Vsi se soočajo z istimi vprašanji. Španija ima ogromno sušo, Grčija ima požare. Vsi so videli priložnost in sem hitro dobil sogovornike.

Druga stvar, ki se mi zdi pomembna, je kohezijska politika. Moj predlog je bil, da je treba tisti del politike, ki je na razpolago uporabnikom, tistim, ki želijo razvijati stvari s pomočjo EU-denarja –  potrebnega je več denarja in enostavnejše ga je treba razdeljevati, preveč je administracije, komplikacij. Na koncu vsakdo, ki se zažene, da bi nekaj naredil, reče, poslušajte, saj niste normalni. In imajo prav.

Tretja stvar pa je stanovanjska politika. Moj predlog je bil, da tako, kot imamo skupno kmetijsko politiko, moramo zgraditi tudi skupno stanovanjsko. Težava dostopa do stanovanj je. Ne samo v Sloveniji, povsod v Evropi imajo isti izziv. Številke so različne, a govori se, da manjka 10 milijonov stanovanj, da bi lahko mladi normalno prišli na svoje. Tukaj sem predlagal konkretno rešitev, v kateri bi se vključila EU in EU-proračuni. Predlog se že študira in se ga analizira.

Tako da to so zdaj tri konkretne stvari.  Zadnja pod črto, ki je zame tudi pomembna, je ta, da se bo treba začeti pogovarjati več o miru in manj o vojni. To vsekakor ni prava smer.

Opisali ste vse te predloge, pa me zanima, čisto kot laika, predstavljam si, da vsi gledalci ne vedo, ko je predlog podan, kako postopek steče v evropskem parlamentu?

Tisti, ki predlaga predlog, mora najprej dobiti podporo znotraj svoje poslanske skupine. Tukaj se ta pogovor že vodi. Če bo to dogovor, da je to tema, ki jo želimo naprej, bo tudi uradno vložena tema naše poslanske skupine. In potem gre to na pristojni odbor. Na odbor, ki to obravnava. V našem konkretnem primeru je to odbor za regionalni razvoj in tam pridejo skupaj vsi predstavniki političnih strank in se soočijo z našim predlogom. Mi rečemo: “To je naš predlog, kaj pa vi mislite o njem?” Ko imamo strinjanje, da se tudi ostali najdejo, potem seveda se ta predlog začne pripravljati v predlogu zakonske materije. Časa je tukaj ogromno. Jaz si želim, da bi hitro. Pa ne bo. Preden me kdo prime za jezik, v EU nič ni jutri, pošteno povedano. Pot je taka, da ko se začne postopek, se lahko znotraj enega časovnega okna, leta dni, nekaj konkretnega pozna. In to je moj namen, moj cilj. Res pa je, veste, tudi najdaljšo pot … Če prvega koraka ni, tudi naslednjih ni. Prvi je storjen, imam nalogo in zavezo, da bom te stvari, ki sem jih predlagal, ves čas potiskal v ospredje.

Celotnemu pogovoru prisluhnite spodaj.

Uredništvo

See author's posts