“Stanje na področju javnega potniškega prometa je bilo slabo in prenova je bila nujna. V zadnjih letih poteka največja reforma sistema javnih prevozov v zgodovini Slovenije s ciljem, da bi dolgoročno izboljšali storitev za uporabnika. Zapleti te dni so sicer res neprijetni za uporabnike, a verjamemo, da bodo v doglednem času rešljivi,” so zapisali v sporočilu za javnost iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Zaradi trenutne situacije in v izogib napačnim interpretacijam ali celo zavajanjem v nadaljevanju podajamo vse informacije, ki so nujne za razumevanje in reševanje tega problema. Ob tem pa se seveda opravičujemo vsem uporabnikom. Njihovo sporočilo objavljamo v celoti.

EU zahteva konkurenčni javni razpis
Republika Slovenija je bila z evropsko Uredbo o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza, ki je stopila v veljavo 3. decembra 2009, zavezana skleniti pogodbe o izvajanju javne službe na podlagi odprtega razpisnega postopka, ki omogoča konkurenco. Skrajni rok za izvedbo konkurenčnega postopka se je iztekel 3. decembra 2019.

Prvi poskus konkurenčne oddaje koncesij za medkrajevne avtobusne prevoze je bil izveden leta 2010, vendar se je zaradi kartelnega dogovarjanja med ponudniki prevozov končal neuspešno, sodni postopki pa so se vlekli še 8 let.

Agencija za varstvo konkurence dopustila koncentracijo trga
Naslednji poskus oddaje koncesij je bil šele leta 2022, torej že po izteku skrajnega roka po evropski uredbi, Slovenija je bila torej že v kršitvi. Žal je bil poskus neuspešen, namreč Državna revizijska komisija (DKOM) je na podlagi revizijskih zahtevkov Agencije za varstvo konkurence in Računskega sodišča RS razveljavila razpis.

Javno naročilo je bilo nato v ponovljenem postopku uspešno zaključeno aprila 2023.

Pri prvem poskusu podelitve novih koncesij je bilo na slovenskem trgu prisotnih nekaj večjih prevoznikov, kot so npr. Izletnik Celje, Kam-bus, Koratur, Alpetur, Ljubljanski potniški promet – LPP, AP Murska Sobota, Brebus itd. Vendar se je kasneje s soglasjem Agencije za varstvo konkurence avtobusno prevozništvo koncentriralo samo v dveh večjih prevoznih podjetjih, in sicer ARRIVA in NOMAGO, ki sedaj obvladujeta približno 80 odstotkov trga. Poleg njiju pa sta na trgu ostala le še dva manjša igralca, LPP in AP Murska Sobota, ki izvajata svojo dejavnost omejeno, zgolj v osrednjeslovenski in prekmurski regiji.

Pri oblikovanju razpisa leta 2022 je ministrstvo želelo omogočiti dostop do trga tudi manjšim prevoznikom. Zato je kot socialno merilo pri izboru dalo prednost prevoznikom, ki so v svoji ponudbi imeli večje število podizvajalcev, torej manjših prevoznikov. Vendar je bil to eden izmed razlogov, da je državna revizijska komisija razveljavila razpis.

Konkurence ni
Tako je bil tretji razpis pripravljen brez posebnih varovalk za manjše prevoznike. Konkurenčni razpis je tako pripeljal v situacijo, da imamo na trgu duopol, dva koncesionarja, ki sta skoraj v celoti prevzela trg javnega prevoza v Sloveniji. Javno naročilo je bilo razdeljeno na 12 samostojnih sklopov, ki so bili oblikovani po statističnih regijah, ki se med seboj po velikosti precej razlikujejo. Tudi tu je bilo sicer nekaj priložnosti za manjše prevoznike, ki pa jih niso izkoristili.

Glede na stanje na trgu, so bili aprila 2023 na razpisu izbrani štirje koncesionarji, in sicer Nomago, Arriva, Avtobusni promet Murska Sobota in Javno podjetje Ljubljanski potniški promet. Oktobra 2023 so bile z njimi podpisane koncesijske pogodbe, za obdobje 5-ih let, z možnostjo podaljšanja še za tri leta, z začetkom izvajanja 1. julija 2024.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je sicer želelo, da bi se koncesije začele izvajati že prej, vendar so koncesionarji prosili za dodaten čas za pripravo na začetek njihovega izvajanja, čemur je ministrstvo na koncu ugodilo. Od izbora v aprilu 2023 do začetka izvajanja koncesij 1. julija 2024 je bilo za pripravo na voljo skoraj 15 mesecev. Glede na to, da so julija in avgusta šolske počitnice, so koncesionarji dejansko imeli še dva dodatna meseca, skupno torej skoraj 17 mesecev, da se pripravijo na polni obseg izvajanja prevozov, ki se je začel 1. septembra s pričetkom šolskega leta.

Ker je šlo za nov koncept izvajanja prevozov z 20-odstotnim povečanim standardom dostopnosti, so na DUJPP v vmesnem obdobju pripravljali nove vozne rede. Koncesionarji pa naj bi v tem času zagotovili zadostne vire. S prijavo na razpis in s sklenitvijo koncesijske pogodbe so se namreč zavezali, da zagotovijo dovolj kapacitet, vozil in voznikov, da bodo sposobni odpeljati vse linije, ki so določene v novih voznih redih.

Vozni redi so bili pripravljeni skupaj s koncesionarji
V razpisu (torej prvič leta 2022 in nato ponovno 2023) so bili pripravljeni okvirni vozni redi, ki so določili pogostost odhodov avtobusov v časovnih oknih. Po izboru in sklenitvi pogodb z izbranimi koncesionarji so bili izdelani podrobni vozni redi. Koncesionarje smo tudi pozvali, naj upoštevajo urnike vseh šol, kjer izvajajo prevoze in prilagodijo odhode. Vozni redi, ki so trenutno objavljeni, so torej bili usklajeni in potrdili so jih koncesionarji, ki so se zavezali, da jih bodo tudi v celoti izvajali.

Osnutke voznih redov so v uskladitev prejele občine
Osnutke podrobnih voznih redov je DUJPP poslal v uskladitev vsem občinam, izvedli so tudi predstavitve. Informacija o novih voznih redih je bila objavljena tudi v medijih in vsi so bili pozvani, naj se na spletnih straneh DUJPP seznanijo z novimi voznimi redi, da se lahko pripravijo za potovanje na delo, v šolo, fakulteto in za druge potrebe.

Koncesionarji ne izvajajo pogodbenih zavez – opustili so izvedbo prevozov
Prve dni septembra se je izkazalo, da je na terenu prišlo do številnih zapletov. V nekaterih primerih je res šlo za nedoslednosti v samih voznih redih, v številnih primerih pa se je izkazalo, da so koncesionarji preprosto opustili izvedbo prevozov, kar je seveda kršitev koncesijske pogodbe. Družba za upravljanje javnega potniškega prometa je za reševanje zapletov z voznimi redi angažirala vse svoje moči, ne more pa reševati izpadov prevozov, ker so za izvedbo zadolženi koncesionarji, ki morajo na teren poslati avtobuse, skladno z uradnimi pogodbenimi voznimi redi in ne skladno s tistimi, za katere so se sami odločili, da jih lahko izvedejo. Posebej je treba poudariti, da sta se koncesionarja sama prijavila na razpis, poznala sta pogoje in zavezala sta se, da bosta to izvajala.

Največ težav v jugovzhodni Sloveniji
Zelo jasno je treba poudariti, da so največje težave na področju jugovzhodne Slovenije, kjer deluje eden od koncesionarjev.

Kaj bo DUJPP še naredil
DUJPP bo naredil vse, da se stanje v najkrajšem možnem času uredi. Ponudbe prevozov je več, je pa res, da je šlo za velikansko spremembo, na katero se bo treba deloma tudi navaditi, deloma pa bo seveda treba kakšno linijo, odhod ali prihod še prilagoditi glede na zahteve in potrebe potnikov, ki so bile med pripravo podrobnih voznih redov morda spregledane.

Javni potniški promet mora ostati javen
DUJPP bo nadaljeval izvajanje nadzora na terenu in če bo treba, bodo angažirali inšpektorje, neizvajanje koncesionarjev pa kaznovali s 1000 evrov kazni za neizvedeno vožnjo. Tudi v nadaljevanju bo potekalo usklajevanje s terenom in z lokalnimi deležniki, tudi šolami, predvsem pa ne bodo dopustili, da bodo posamezni akterji zaradi osebnih parcialnih in tudi ekonomskih interesov izvajali pritiske na plečih uporabnikov javnega potniškega prometa. Javni potniški promet je namenjen ljudem, kjer ne sme biti prvi in glavni cilj dobiček podjetij.

Uredništvo

See author's posts