»Osnovni vzrok v slabem gospodarskem stanju v Mariboru je podoben kot drugje po državi. V dejstvu, da je bila zadnji dve desetletji Slovenija pravna država samo za izbrance, ki so si zato lahko privoščili obilo nečednosti. Politika, državna in lokalna, je pri tem aktivno pomagala s pogledom stran, ali taka dejanja celo spodbujala. Maribor je pri tem utrpel veliko škodo, saj so se nečednosti začele dogajati takoj po tem, ko se je gospodarstvo komaj začelo pobirati zaradi izgube trgov bivše države, na katere je bilo v veliki meri vezano.

V zadnjem letu, odkar je vodenje mestne občine prevzela nova ekipa, se še vedno soočamo z enakim sindromom. Politika skrbi predvsem za nagrajevanje “svojih”. In to velja za stranke prav vseh barv. V Mariboru menimo, da so jasen pokazatelj tega sindroma tudi višine sredstev, namenjenih na javnih razpisih za posamezna področja v državi. Tudi pri razpisih ministrstva za kulturo. Zakaj se to dogaja, je pač treba vprašati formalne ali neformalne oblastnike, ki vladajo tej državi in jim je za usode državljank in državljanov prav malo mar.

Za mesto Maribor lahko na koncu izrazim le upanje, da se politika v svojih parcialnih interesih ne bo odločila ovirati ali celo onemogočati projektov, ki smo jih v mestu za oživitev gospodarstva sami začeli,” je komentiral župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec odločitev Ministrstva za kulturo, da projekta Mariborski grad znova ne podpre.

Na Ministrstvu za kulturo so namreč že tretjič ocenili našo vlogo, tokrat po sodbi Upravnega sodišča, ki je ugotovilo postopkovne napake pri razpisu, ocenjevanju vlog in pripravi ter obrazložitvi sklepov Ministrstva za kulturo.
Omenjeno ministrstvo se je tretjega ocenjevanja mariborskega projekta lotili temeljiteje in našli še dodatne pomanjkljivosti.

Tokrat niso ocenjevali le prve točke iz meril, Multiplikacijske učinke oziroma vpliv projekta na razvoj kulture (kar so ponovno ocenili s samo 5 točkami), ki je bila predmet naše pritožbe, temveč so ponovno ocenili projekt po vseh razpisnih merilih. Med njimi:

 vpliv projekta na gospodarsko rast (kar so ocenili enako kot v predhodnih ocenjevanjih – z 20 točkami),
 vpliv projekta na zaposlovanje (število točk so zmanjšali iz predhodnih 25 na le 10 točk z utemeljitvijo, da so realne le tri zaposlitve, druge tri zaposlitve, ki bi jih zagotovil zasebni partner, v primeru izvedbe projekta, pa so po njihovem sedanjem mnenju sporne, zato jih pri ocenitvi niso upoštevali),
prav tako so za polovico zmanjšali število točk pri merilu pripravljenost za takojšen začetek izvedbe projekta).

Mestno občino Maribor skrajno preseneča, da je Ministrstvo za kulturo za isti razpis in isto vlogo podalo trikrat popolnoma različne ocene. Pri tem se namreč nehote poraja vprašanje, kolikšna bi bila ocena projekta, če bi našo vlogo na Ministrstvu za kulturo ocenjevali četrtič, morda petič, razmišljamo tudi o (ne)določnosti navodil za ocenjevanje …

Mestna občina Maribor Ministrstvo za kulturo znova zaprosila za vpogled v dokumentacijo, na podlagi česar bo načrtovala svoje nadaljnje pravno-formalne aktivnosti.

Taja Kordigel
Predstavnica za odnose z
javnostmi
Mestna občina Maribor

Uredništvo

See author's posts