Obrambni minister Roman Jakič je v izdihljajih vlade Alenke Bratušek povlekel dve zgolj na videz pomembni potezi. Napovedal je, da bo sprožil vse postopke, da bo pogodba s Patrio nična ter da bo iz Afganistana potegnil vse slovenske vojake. Politično gledano sta obe potezi modri, a hkrati predvsem populistični, v Večeru piše Aleš Kocjan.

Obe Jakičevi napovedi je treba oceniti s političnega in strokovnega vidika. Vračanje oklepnikov Patrie je povsem nerealno, saj bi tak postopek terjal preveč energije, izkupiček pa bi bil glede na zapravljeni čas in denar ničen. Najbolj pragmatično bi bilo obdržati vozila, od Patrie pa terjati morda odškodnino zaradi kršitve protikorupcijske klavzule. V vsakem primeru je Jakičevo prizadevanje za vrnitev rabljenih vozil le zvonjenje po toči.

Glede Afganistana pa velja omeniti, da se z današnjo slovesnostjo v mariborski vojašnici generala Maistra ob vrnitvi zadnjega kontingenta Slovenske vojske iz Herata v resnici ne bo končala slovenska misija pod Hindukušem. V misiji ostajajo štirje naši vojaki. Svoje delo bodo v Heratu nadaljevali do konca junija, ko jih bosta zamenjala dva pripadnika in naloge opravljala do konca leta.

Današnja slovesnost ob vrnitvi večine vojakov iz Herata bo tako le izjemna priložnost za odhajajočo predsednico vlade Alenko Bratušek, da svoj politični kapital padle premierke, ki nas je obvarovala pred zloveščo evropsko trojko, oplemeniti še s pacifistično noto.

Če se bo vlada Janeza Janše v zgodovino zapisala kot tista, ki je naročila preveč Patrijinih osemkolesnikov, se bo vlada Bratuškove vpisala v zgodovino kot tista, ki je vračala Fincem s korupcijo zamazano plehovje in celo povlekla vojake iz nevarnega Afganistana. Seveda slednje ni povsem tako, kot bo morda v političnem kontekstu prikazano, sklene komentator.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts