Podatki policije in zdravstvenih ustanov kažejo na občutno porast števila nesreč in poškodb med uporabniki električnih skirojev. Na UKC Ljubljana so lani obravnavali 661 poškodovanih s skiroji, do konca julija letos pa že 352, med njimi kar 200 mladoletnih oseb. Strokovnjaki zato pozivajo k odgovornem ravnanju in s tem večji varnosti na cestah.
Ne le iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, o velikem številu poškodovanih pri vožnji s skiroji poročajo tudi iz UKC Maribor. Tam so do konca julija letos oskrbeli 111 poškodovancev, od tega 60 mlajših od 18 let, so strokovnjaki pojasnili na novinarski konferenci.
Pri nesrečah z električnimi skiroji večinoma sicer res ne gre za hude poškodbe, nekje pet do 10 odstotkov poškodovanih pa potrebuje bolnišnično oskrbo. “Nekateri pa so tudi tako poškodovani, da se borijo za življenje in nekateri med njimi to bitko tudi izgubijo,” je opozoril vodja urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana Uroš Tominc.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na naravo poškodb, ki jih utrpijo vozniki električnih skirojev. Pogosto so lahko primerljive s poškodbami mopedistov in motoristov. Tako poleg lažjih poškodb obravnavajo tudi resnejše, denimo zlome stegnenice ali reber. Poškodbe ob nesreči z električnim skirojem lahko pustijo dolgotrajne posledice, je opozoril Tomic.
Gre za resne poškodbe
Predstojnik oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča Klemen Grabljevec je pojasnil, da letno obravnavajo nekaj bolnikov s hudo možgansko poškodbo po nesreči z električnim skirojem.
Gre za resne poškodbe, je opozoril, saj hude možganske krvavitve puščajo trajne posledice. “Lahko vam zagotovim, da žal življenje po taki poškodbi ni nikoli več enako,” je dejal. Dolgotrajna je tudi rehabilitacija. Od premestitve iz kliničnega centra na URI Soča do odpusta v domače okolje pri hudi možganski poškodbi traja od tri do šest mesecev.
Mnogi vozniki e-skirojev še vedno podcenjujejo tveganje in ne uporabljajo čelade, ki bi lahko preprečila ali omilila resne poškodbe glave. Podatki kažejo, da uporaba čelade za polovico ali več zmanjša verjetnost hudih poškodb glave. Tudi ostale poškodbe, zlomi lobanje in manjše poškodbe glave so ob nošnji čelade precej manj verjetne, je opozoril Tominc.
Električni skiroji niso igrače
Na porast števila prometnih nesreč z električnimi skiroji kažejo tudi podatki Generalne policijske uprave (GPU). Do konca julija je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 134 voznikov električnih skirojev, od tega jih je kar 93 nesrečo povzročilo.
Vodja sektorja prometne policije z GPU Ivan Kapun je opozoril, da električni skiroji niso igrače, ampak resna prevozna sredstva, ki zahtevajo odgovorno ravnanje. Policisti po njegovih besedah opažajo, da se vozniki električnih skirojev pogosto ne zavedajo, da tudi zanje veljajo prometni predpisi.
Tako morajo do 18. leta obvezno uporabljati čelado, priporočena pa je tudi vsem odraslim. Voziti morajo na kolesarskih poteh in ne pločnikih. Če kolesarske poti ni, se lahko vozijo po cestah znotraj naselij, kjer najvišja dovoljena hitrost znaša 50 kilometrov na uro. Vozijo lahko tudi na območjih za pešce, a z bistveno zmanjšano, prilagojeno hitrostjo. Dovoljena pa je le uporaba električnih skirojev, ki dosegajo hitrosti do 25 kilometrov na uro.
S policije so po besedah Kapuna na ministrstvo za infrastrukturo posredovali predloge za izboljšanje zakonodaje, predvsem glede predelanih električnih skirojev, ki lahko dosegajo višje hitrosti od dovoljenih.
VIR: STA
Loading ...