Podravje je po podatkih Mariborske razvojne agencije (MRA) v programskem obdobju 2007 – 2013 v okviru sofinanciranja iz vseh treh skladov EU dobilo odobrenih okoli 700 projektov. Višina dodeljenih sredstev skupaj znaša okoli 587 milijonov evrov.

V okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj je bilo v Podravju odobrenih 420 projektov in sofinanciranje v višini 332,6 milijona evrov, je pojasnil Boris Keuc iz MRA. Največ teh sredstev je bilo dodeljenih v okviru prioritete Razvoj regij, kjer so občine vlagale predvsem v izgradnjo ali obnovo cestne in komunalne infrastrukture, vrtcev in večnamenskih dvoran, energetsko obnovo šol ter trajnostno mobilnost.

Na ta način so bili med drugim zgrajeni prizidek Instituta informacijskih znanosti Izum, medicinska fakulteta in urgentni center v Mariboru, novi kulturni dom v Selnici ob Dravi, novi vrtci v Svetem Tomažu, Kungoti, Miklavžu, Destrniku, Makolah, Poljčanah in Podlehniku ter nov dom starejših občanov v Slovenski Bistrici. Prenovili so dominikanski samostan na Ptuju, minoritski kompleks in Vetrinjski dvor v Mariboru ter grajsko pristavo v Ormožu.

V okviru Evropskega socialnega sklada je bilo odobrenih 191 projektov v višini 43,9 milijona evrov, od tega največ na prioritetah Izobraževanje, Podjetništvo ter Socialna vključenost. Med večjimi prejemniki s tega naslova je bila Univerza v Mariboru, med drugim za internacionalizacijo ter Center za odprte inovacije in raziskave.

V okviru Kohezijskega sklada je bilo odobrenih 88 projektov v višini 207 milijonov evrov, od tega največ za izgradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci, odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora ter celovito oskrbo s pitno vodo v Slovenskih goricah.

Za spodbujanje tujih neposrednih investicij so bile od leta 2008 do leta 2012 na območju Podravske regije dodeljene finančne spodbude v višini 4,4 milijona evrov, in sicer osmim podjetjem za realizacijo desetih investicijskih projektov v predelovalno in storitveno dejavnost, ki naj bi skupaj ustvarili 542 novih delovnih mest, je še povedal Keuc.

Med manjšimi občinami je med uspešnejšimi pri črpanju evropskih sredstev Kidričevo, kjer so uspeli pridobiti denar za vrsto različnih projektov, od izgradnje javne športne dvorane do razvojnih projektov v tamkajšnjih podjetjih.

Med občinami z veliko različnimi evropskimi projekti so sodeč po spletnih podatkih vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko tudi Ruše, Cirkulane, Markovci, Slovenska Bistrica, Videm, pa tudi Majšperk, kjer so poleg vrste manjših projektov uspeli pridobiti še slabega 1,9 milijona evrov za kulturno poslovni center.

Slovenski Bistrici so med drugim dodelili tri milijone za kanalizacijo, štiri milijone za izgradnjo doma starejših občanov ter enajst milijonov za oskrbo s pitno vodo in urejanje v porečju Dravinje. Visoke vsote so prav tako dosegli v Ormožu, kjer so po pet do šest milijonov evrov vložili v izgradnjo kanalizacije, križišča ceste in železniške proge ter širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij.

V Lenartu so obnovili kulturni dom in zgradili novo poslovno-industrijsko cono. Tudi tu je bilo uspešnih veliko lokalnih podjetij, med drugim je bil podjetju Eko-toplota energetika dodeljen dober milijon evrov za projekt daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.

V Benediktu so na primer z 1,5 milijona evri evropskega denarja obnovili lokalno cesto, v Lovrencu na Pohorju in Rušah zgradili vodovod. V Podlehniku so z dvema milijonoma zgradili večnamenski kulturno turistični center, v Poljčanah s pol milijona evrov uredili kolesarske poti. V občini Hoče-Slivnica so poleg izgradnje dveh novih vrtcev uredili kanalizacijo in izvedli posodobitve v več tamkajšnjih podjetjih, kot sta Kovinarstvo Bučar in Meteorit.

Mestna občina Maribor je od leta 2007 do novembra 2015 črpala sredstva EU v skupni višini 24,8 milijona evrov. Poleg že prej omenjenih projektov so ta denar med drugim porabili še za rekonstrukcijo ceste Kamnica-Spodnja Kungota, prenovo Pohorske vzpenjače, izgradnjo dveh novih vrtcev, energetsko obnovo treh vrtcev in petih osnovnih šol ter odpravo arhitektonskih ovir za slepe in slabovidne v mestu.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts