Na veliko soboto pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu. Po cerkvah, kapelicah in drugod potekajo množični blagoslovi velikonočnih jedi. Po tradicionalnem običaju so verniki, pa tudi mnogi drugi, pripravili velikonočne jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od teh jedi ima svojo simboliko.

Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi.

V Občini Ruše so danes ob 10h že opravili blagoslov velikonočnih jedi v cerkvi Marijinega imena. Naslednji bo na vrsti ob 14h potem pa vsako polno uro do 17h. V občini Selnica ob Dravi bo ob 13h blagoslov pri Šentjanžu, ob 14h v župnijski cerkvi. V mariborski Stolnici so s prvim blagoslovom jedi pričeli ob 11h. Naslednji bo ob 12h, potem pa si bodo 13h do 17.30 sledili vsake pol ure. Na Ptuju v župniji svetega Petra in Pavla blagoslovi jedi že potekajo od 9h zjutraj. Opravljali jih bodo vsako polno uro do 17h. Podobno tudi v župnijski cerkvi v Hočah vsako polno uro do 16h. T.i. žegn v Ceršaku bo točno opoldne, v Šentilju pa ob 14h, 15h in 16h.

V cerkvah bodo zvečer potekale tudi slovesne vigilije, ki bodo naznanile Jezusovo vstajenje od mrtvih. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih pa bodo označevale slovesne aleluje.

Uredništvo

See author's posts