Na mariborskem sodišču so se po neuspelem poskusu mediacije danes spet zbrali predstavniki Iskre in mariborske občine, od katere prvi v odškodninski tožbi terjajo 12,8 milijona evrov odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbe za nadgradnjo in avtomatizacijo cestnega prometa.Poravnalni narok so izvedli za zaprtimi vrati in ga do januarja prekinili.

Vsebine poravnalnega naroka ni bilo mogoče izvedeti, saj so stranke zavezane k molčečnosti, sodnica Daniela Ružič pa je javnost na odprtem delu naroka po prekinjenem poskusu poravnave obvestila le, da se bo ta nadaljeval 10. januarja. Ob tem je dodala, da če takrat do dogovora ne bo prišlo, bo takoj zatem začela z glavno obravnavo.

Direktor operacij v Iskri Matija Šešok, ki je na sodišče prišel v družbi odvetnika Mihe Martelanca, je po koncu naroka povedal le, da vztrajajo pri odškodninskem zahtevku v celoti, saj je bila pogodba podpisana in veljavna, Iskra pa jo je dosledno izvrševala. Kot je dejal, se njihov zahtevek nanaša na tisto, kar so doslej že investirali na podlagi pogodbe, škodo, ki so jo pri tem utrpeli in vsakodnevne zamudne obresti.

“Občina že pet let ni plačala tega, kar smo dobavili, Mariborčani pa se vseeno vsak dan vozijo mimo naših semaforjev,” je še dodal Šešok, ki o vsebini pogovorov za zaprtimi vrati ni želel govoriti. Po neuradnih informacijah pa naj bi dejansko v mariborska križišča doslej vložili za dobrega pol milijona evrov, skupaj pa dobavili za okoli 2,5 milijona evrov materiala, ki večinoma že leta čaka na vgraditev.

Občinski odvetnik Sandi Vukovič je potrdil, da poskus dogovora za zdaj še ni bil uspešen, mestna občina pa bo do naslednjega naroka preučila določena dejstva, ki so jih danes navedli predstavniki Iskre. Čeprav so pričakovanja glede višine plačila različna, bodo s poravnavanjem nadaljevali, v nasprotnem primeru pa bodo vztrajali pri tem, da je pogodba nična.

V zvezi z ničnostjo pogodbe, ki jo je z Iskro sicer podpisala že prejšnja mestna oblast, zloglasni radarji pa so nato odnesli takratnega župana Franca Kanglerja, sta postopka potekala na ljubljanskem in mariborskem sodišču. Na prvem jo je vložilo državno pravobranilstvo, a jo je sodišče zavrglo, ker naj država ne bi imela aktivne legitimacije za vložitev tožbe, po ponovni vložitvi s strani protikorupcijske komisije pa je sodišče vložilo predlog za ustavno presojo.

Mestna občina je neuspešno poskušala v Mariboru, kjer se sodišče na prvi stopnji prav tako sploh ni opredelilo do vsebine in jo je zavrglo, podobno naj bi po pritožbi že odločilo tudi višje, a sodbe še ni izročilo strankam v postopku. Vendar po besedah Vukoviča to ne bo vplivalo na odškodninski postopek, saj bo sodišče tudi v njem moralo najprej odločati o tem, ali je pogodba morda nična.

V zvezi s 30 milijonov evrov vrednim projektom, le del katerega so bili tudi radarji, ki so konec leta 2012 v Mariboru sprožili množične ulične proteste in posledično privedla do menjave oblasti, je na okrajnem sodišču tekel tudi kazenski postopek, v katerem se je Kangler zaradi domnevne zlorabe položaja zagovarjal skupaj s še tremi soobtoženimi. Tožilstvo je takrat ob zaključku glavne obravnave obtožnico umaknilo.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts