Družinski zdravniki so ob svetovnem dnevu poudarili, da si želijo več časa za bolnike. Od odločevalcev pričakujejo administrativne razbremenitve, saj si želijo v poklicu zadržati obstoječe kadre, poleg tega pa v poklic pritegniti tudi mlade zdravnike. Izpostavili so tudi lepe plati poklica, kot je delo s poznanimi bolniki v lokalnih okoljih.

Specialist družinske medicine v Zdravstvenem domu (ZD) Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zbornici Rok Ravnikar je na novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov poudaril, da so želeli družinski zdravniki odločevalce s kritičnostjo v zadnjih letih prepričati, da bo treba nekaj spremeniti. Za rešitve nastalih razmer bo po njegovi oceni potreben “veliki pok”, ne le nekaj ukrepov.

Opozoril je, da je Slovenija po številu družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev v EU na dnu lestvice. Da bi dosegli povprečje EU, bi potrebovali 200 dodatnih zdravnikov družinske medicine, pravi.

Ob upoštevanju prihajajočih upokojitev pa bi vsako leto potrebovali blizu 100 specializantov družinske medicine, a tega števila v zadnjih letih ne dosegamo.

Ob nekaterih očitkih, da delajo premalo, kar Ravnikar odločno zavrača, pa so nekatere mednarodne organizacije slovensko primarno zdravstvo pohvalile, ker dosega uspehe, primerljive s tujino, je dejal.

Kljub temu po njegovih besedah za osnovno zdravstvo namenimo le štiri odstotke vseh izdatkov za zdravstvo.

Specialistka družinske medicine v ZD Radovljica Julija Šter je pojasnila, da se sama sprva ni nameravala specializirati za družinsko medicino, a si je kasneje premislila, tudi zaradi dobre mentorice pri vajah iz družinske medicine.

Poudarila je, da je delo na podeželju prednost, ne le zaradi lepega okolja, pač pa tudi zato, ker bolnike srečuje tudi zunaj službe. Odločitve za ta poklic ne obžaluje, vesela je vsakodnevnih dobrih odzivov bolnikov.

Generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije Gregor Cuzak je med drugim poudaril pomen osebne obravnave. Čeprav tehnologija olajša marsikaj, si pacienti ne želijo, da se tehnologija “postavi” med zdravnika in pacienta. Opozoril je na veliko količino administrativnih opravil, ki jih morajo izvajati zdravniki.

Družinskim zdravnikom administracija vzame okoli 20 odstotkov delovnega časa, pa je pojasnila specialistka družinske medicine in podpredsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Nena Kopčavar Guček.

Na vprašanje, ali so vladajoči v zadnjih letih sprejeli ukrepe, zaradi katerih družinski zdravniki čutijo administrativne razbremenitve, je odgovorila pritrdilno, a poudarila, da se omenjenih 20 odstotkov zaradi tega še ni bistveno zmanjšalo.

Sistem pa je po njenih besedah paradoksalen, saj “ni važno, kaj za pacienta narediš, ampak kaj zapišeš in evidentiraš, kar družinske zdravnike boli”.

Župan Občine Borovnica Peter Črnilogar je predstavil primer dobre prakse, kako občina lahko pomaga pri zagotavljanju stimulativnega delovnega okolja za družinske zdravnike. Kot je pojasnil, so imeli donedavno v občini dve družinski zdravnici s koncesijo. V lanskem letu se je ena upokojila. Po več neuspešnih razpisih zdravstvenega doma so izpadlo ambulanto po nekaj mesecih uspeli nadomestiti z dvema zdravnikoma.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts