Na ministrstvu za zdravje so pripravili analizo opravljenih zdravstvenih storitev v letih 2020 in 2021, s katero so želeli prikazati vpliv epidemije covida-19 na izvajanje zdravstvenih storitev. Odkrili so, da so med epidemijo opravili manj pregledov in specialističnih obravnav ter odkrili manj kroničnih bolezni kot v času pred epidemijo.

Kot so na ministrstvu navedli v analizi, ki so jo posredovali medijem, je epidemija covida-19 vplivala na celotno družbo, še posebej pa na področje zdravstvene dejavnosti, kjer se je deloma prekinila zdravstvena oskrba tako okuženih s koronavirusom kot drugih pacientov. Spomnili so, da je bila dostopnost do nekaterih zdravstvenih storitev v nekaterih obdobjih epidemije okrnjena v celoti, denimo med marcem 2020 in junijem 2021.

Ugotovili so, da so v ambulantah družinske medicine v letu 2021 opravili za 60 odstotkov manj pregledov odraslih kot v letu 2018 in za 39 odstotkov manj preventivnih pregledov odraslih kot leta 2019.

Se je pa v letu 2021 v primerjavi z letom 2020 število posvetov na daljavo z osebnimi zdravniki povečalo za 400 odstotkov – iz 491.528 na 2.095.743, leta 2019 pa je bilo takih posvetov 54.891. Ob tem so pojasnili, da pred epidemijo covida-19 izvajalci na primarni ravni večine posvetov na daljavo niso beležili, saj za to storitev ni bilo zagotovljenega ustreznega plačila.

Podoben trend so ugotovili tudi pri obravnavah otrok. Število obravnav se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019, ko je bilo teh obravnav 2.008.836, znižalo za 20 odstotkov. Leta 2021 se je nato v primerjavi s predhodnim letom število obravnav zvišalo za slabe pol odstotka.

Tudi pediatri so v času epidemije opravili večje število obravnav na daljavo. Leta 2021 so jih opravili 598.263, kar je skoraj osemkrat več kot v letu 2020, ko je bilo tovrstnih storitev 77.592.

Število opravljenih preventivnih pregledov otrok je bilo v letu 2020 za 16 odstotkov nižje kot v letu 2019, kar je po navedbah ministrstva med drugim posledica šolanja na daljavo. Leta 2021 je nato število preventivnih pregledov naraslo na 270.932, kar je 11 odstotkov več kot leto prej.

V letu 2020 so v referenčnih ambulantah opravili za 22 odstotkov manj preventivnih obravnav kot leto pred tem. Leta 2021 so opravili 40 odstotkov manj obravnav kot leto prej. Se je pa ob tem nekoliko povečalo število obravnav na daljavo.

Močno se je zmanjšal tudi obseg dela v centrih za krepitev zdravja in zdravstveno-vzgojnih centrih, kjer je število izvedenih delavnic, posvetov in individualnih posvetovanj v času epidemije upadlo. Se je pa povečalo število nekaterih delavnic, med njimi Spoprijemanje s stresom, Spoprijemanje z depresijo, Zdravo jem in Gibam se.

Epidemija covida-19 je močno vplivala tudi na odkrite kronične bolezni.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki jih v analizi navaja ministrstvo, so v letu 2021 odkrili polovico manj bolnikov s kronično arterijsko hipertenzijo kot leta 2019. Leta 2020 pa so odkrili za 30 odstotkov manj bolnikov s to boleznijo kot leta 2019. Podoben trend so zaznali tudi pri odkritih sladkornih boleznih in kroničnih obstruktivnih pljučnih boleznih.

Število specialističnih obravnav se je izrazito zmanjšalo v letu 2020, ko jih je bilo opravljenih 3.642.197. V letu 2021 se je število teh obravnav dvignilo na 4.355.931, kar je primerljivo z časom pred epidemijo. Leta 2019 so namreč opravili 4.263.689 specialističnih obravnav.

Med epidemijo so opravili tudi manj prospektivnih programov – v analizi so se pri ministrstvu osredotočili na artroskopijo, menjave kolka, menjave kolenskega sklepa in operacije žolčnih kamnov. Kljub daljšemu obdobju razglašene epidemije covida-19 v letu 2021 kot v letu 2020 so v letu 2021 opravili več storitev, razen na področju artroskopije.

V omenjenih programih so leta 2020 sicer opravili za 20 odstotkov manj storitev kot leto pred tem. Leta 2021 so opravili za 2,9 odstotka več storitev kot leta 2020, a še vedno za 18 odstotkov manj kot leta 2019.

Epidemija covida-19 je vplivala tudi na nekoliko manjši izvedeni obseg preventivnih programov Zora, Dora in Svit in na več duševnih težav v populaciji.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts