Razširjena skupina je pripravila strokovna izhodišča za prenovo sistema nujne medicinske pomoči (NMP). Dokument, ki ni uradno stališče ministrstva za zdravje, med drugim predvideva ustanovitev 10 satelitskih urgentnih centrov po državi. V drugih krajih pa bi po predlogu skupine odločitve o ustanovitvi satelitskih centrov sprejemali posamično.

Predlog reorganizacije NMP dvignil veliko prahu

Prvotni predlog reorganizacije mreže NMP je delovna skupina ministrstva pripravila konec prejšnjega leta. Po predlogu bi na terenske intervencije zdravniki prihajali le iz satelitskih in urgentnih centrov, reševalci pa tudi iz drugih zdravstvenih domov (ZD) v mreži NMP.

Po predlogu reorganizacije bi bile v vseh zdravstvenih domovih od 7. do 20. ure ob delavnikih organizirane akutne ambulante za nujna in neodložljiva stanja, torej nekakšne dežurne ambulante. V urgentnih in satelitskih urgentnih centrih bi takšne ambulante delovale neprekinjeno.

Skupina je oblikovala tudi predlog kriterijev za vključitev zdravstvenega doma med satelitske urgentne centre, ki bi bila sprva manj strogi, po letu ali dveh pa bi moral biti zdravstveni dom, da bi postal satelit, od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut ali pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 kvadratnih kilometrov.

Prvotni predlog je tako predvidel 12 urgentnih centrov in 20 satelitskih urgentnih centrov. V nekaterih lokalnih okoljih, kjer satelitski urgentni center ni bil predviden, so zato sledili ostri odzivi. Na ministrstvu so takrat večkrat poudarili, da je reorganizacija še v fazi usklajevanja.

Stroka opredelila 10 ključnih satelitskih urgentnih centrov

Strokovna izhodišča, ki jih je ministrstvo na spletni strani objavilo v tem mesecu, navajajo nekoliko drugačna pravila za vključevanje zdravstvenih domov v mrežo satelitskih urgentnih centrov. Med kriteriji so pripravljavci izhodišč našteli preveliko oddaljenost (približno 40 kilometrov) od urgentnega centra (in sosednjega satelitskega urgentnega centra), večjo gostoto prebivalstva v regiji (vsaj približno 50.000 prebivalcev) in strateški pomen.

Kot ključne satelitske urgentne centre so strokovnjaki opredelili ZD Tolmin, Sežana, Ilirska Bistrica, Idrija, Postojna, Kranj, Kočevje, Sevnica, Velenje in Šmarje pri Jelšah.

“Druge regije oziroma kraji, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih meril, bodo glede ustanovitve dodatnih satelitskih urgentnih centrov obravnavani posamično oziroma regionalno,” je zapisano v dokumentu.

Kamnik, kjer je bila zahteva lokalne skupnosti po vključitvi tamkajšnjega ZD med satelitske urgentne centre med najizrazitejšimi, med satelite tako za zdaj ni vključen. Prav tako med satelitskimi centri za zdaj ni Domžal, od koder bi se po prvotnem predlogu zdravniki vozili na intervencije v kamniško občino.

Pripravljavci dokumenta ministrstvu sicer predlagajo, naj v najkrajšem času določi tehnične in druge kadrovske zahteve za izgradnjo satelitskih urgentnih centrov.

O reorganizaciji NMP tudi strateški svet

Na vprašanje, kako daleč je projekt reorganizacije NMP, so na ministrstvu za zdravje STA odgovorili, da usklajevanje dokumenta intenzivno poteka, javnost pa bo z novostmi pravočasno seznanjena.

Je pa strokovna izhodišča za prenovo sistema NMP prejšnji četrtek že obravnaval strateški svet za zdravstvo, ki deluje pri premierju Robertu Golobu, je za STA potrdil predsednik sveta Erik Brecelj. Kot je dejal, z razpravo o izhodiščih še niso zaključili.

Po neuradnih informacijah STA naj bi člani sveta z razpravo o reorganizaciji NMP nadaljevali po prvomajskih praznikih, ko naj bi razpravljali o svojih morebitnih pripombah in mnenjih o dokumentu.

Strokovna izhodišča tudi o pediatričnih urgentnih centrih

Strokovna izhodišča med usmeritvami in nadaljnjimi koraki, potrebnimi za prenovo in nadaljnji razvoj NMP, med drugim izpostavljajo, da je treba sprejeti krovni zakon o NMP. Poudarjajo tudi, da bi morala biti specializacija urgentne medicine prepoznana kot deficitarna, zato bi bilo treba ustrezno zvišati plače specializantov.

Izhodišča se dotikajo tudi pediatričnih urgentnih centrov in nujne medicinske pomoči otrok. Kot navaja dokument, pediatri podpirajo koncept pediatričnih urgentnih centrov, v katere bi se morali vključevati tako pediatri javne zdravstvene mreže kot koncesionarji. Po predlogu bi taki centri delovali ponoči med 20. in 7. uro ter ob koncih tedna in praznikih.

Dokument med drugim opozarja še, da so družinski zdravniki na primarni ravni kljub njihovemu pomanjkanju za delo v ambulantah med delovnikom še vedno razpisani na več delovišč hkrati. Tako pokrivajo 60 odstotkov mreže NMP.

Zato dokument predvideva prednostno razpisovanje izbranih osebnih zdravnikov v njihove redne ambulante 40 ur tedensko, šele nato pa v enote za hitre preglede urgentnih centrov in satelitske urgentne centre.

Strokovna izhodišča podprlo 27 strokovnjakov

Strokovna izhodišča je tokrat pripravilo oziroma jih potrdilo 27 strokovnjakov, med njimi predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš, vodja dispečerske službe zdravstva Andrej Fink, vodja enote helikopterske nujne medicinske pomoči na Brniku Uroš Lampič, predstojnik urgentnega centra UKC Maribor Gregor Prosen, dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab, pa tudi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts