Slovenija

Statistični urad RS ob svetovnem dnevu prebivalstva poroča, da se je celotna stopnja rodnosti v Sloveniji zniževala od 1980 do 2003, nato pa se počasi zviševala do leta 2021. Kaj pa kaže za naprej?

Leta 2003 je dosegla rekordnih 1,2 otroka na žensko, nato se je po podatkih SURS rodnost počasi zviševala in dosegla najvišjo vrednost v 2021 (1,6). Po napovedih Eurostata pa naj bi še naraščala, pišejo. Namreč stopnja rodnosti naj bi se ob koncu tega stoletja ustalila pri 1,7 otroka na žensko. Podaljšuje se tudi pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, od osamosvojitvenega leta 1991 do letos se je podaljšalo za 9 let (s 73,3 na 82,3 leta).

SURS še izpostavlja, da naj bi po podatkih projekcij EUROPOP2023 število prebivalcev Slovenije naraščalo približno do leta 2026, takrat naj bi doseglo 2.121.000, nato pa je predvideno počasno upadanje. Leta 2075 naj bi imela Slovenija spet manj kot dva milijona prebivalcev.

Prebivalstvo Slovenije sicer predstavlja manj kot 0,03 odstotka svetovnega prebivalstva. V zadnjih 50 letih se je število prebivalcev Slovenije povečalo za približno 360.000 oziroma za petino, v zadnjih desetih letih pa za približno 60.000.

Pošta Slovenije bo danes izdala dve novi priložnostni poštni znamki. Več

Zunanja ministrica Tanja Fajon se bo danes v Anconi sešla z italijanskim in hrvaškim kolegom Antoniem Tajanijem ter Gordanom Grlićem Radmanom. Ministri se bodo po napovedih seznanili s predlogi in projekti za tesnejše povezovanje pri upravljanju in zaščiti severnega Jadrana ter sprejeli skupno izjavo. Več

Rok za preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo se 31. julija izteka, opozarja ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Če partnerja partnerske zveze v tem času ne izjavita, da želita preoblikovanje partnerske zveze v zakonsko zvezo, partnerska zveza z navedenim dnem preneha. Več

Starostna diskriminacija še naprej povzroča izključevanje starejših delovno sposobnih oseb s trga dela, kar otežuje pokojninske reforme, je pokazala najnovejša raziskava skupine Allianz. V Sloveniji je 52 odstotkov brezposelnih v starostni skupini od 55 do 64 let nezaposlenih dlje od enega leta, ugotavljajo. Več

Slovenski igralec, ki je poznan iz nadaljevank Rake ljubezni in Usodno vino, se bo razveselil dojenčka. Več

Golob: Z ministrom Bešičem Loredanom imava različne poglede na krepitev javne zdravstvene mreže (dopolnjeno)
 z dodatnimi izjavami premierja v zadnjih dveh odstavkih
Ljubljana, 7. julija – Premier Robert Golob je pojasnil, da sta z ministrom Danijelom Bešičem Loredanom “ugotovila, da imata različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstveno mrežo”. Odstop ministra je tako za Goloba “logičen in z moje strani pričakovan”, je v izjavi za medije dejal premier, ki je ministru sicer sam ponudil odstopno izjavo v podpis.

Premier je pojasnil, da si je Gibanje Svoboda ureditev zdravstva postavilo za ključen cilj in prioriteto, prav tako tudi vladna koalicija. Z ministrom sta opravila več razgovorov, kako ta cilj doseči in ugotovila, da imata različne poglede.

V sredo je imela poslanska skupina Svoboda večurno razpravo, na kateri so bili enotni, da obstaja samo ena pot krepitve javne zdravstvene mreže, ki vodi preko močnejših, bolj vitalnih in bolje organiziranih javnih zavodov. “In ne preko krepitve zasebnikov,” je izpostavil Golob in dodal, da bodo z reformami zdravstva nadaljevali.

Golob tega, kdo bo na funkciji ministra za zdravje nasledil Bešič Loredana, danes še ni želel razkriti.

“Po kateri poti bo šel minister, pa bo vprašanje zanj in ne zame,” je dejal premier o prihodnosti Bešiča Loredana. Ta se namreč, ker je bil izvoljen za poslanca, lahko vrne tudi v poslanske klopi Svobode.

Golob je zagotovil, da odstop ministra za zdravje ne bo zaustavil zdravstvene reforme, ki se je doslej izvajala na več nivojih. Ob tem je spomnil, da je državni zbor v četrtek po dolgih desetletjih ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

“Vemo, da je ta zakon o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vložila poslanska skupina Svobode in ne ekipa na ministrstvu za zdravje,” je poudaril. Spomnil je tudi, da se zdravstvo sooča z osipom kadrov predvsem iz javnih zavodov “in to je nekaj, na kar ne moremo biti ne ponosni niti ne moremo tega tolerirati. To je točka, ki ji bomo tudi v bodoče posvetili največjo pozornost,” je dodal.

Razhajanja v stališčih

Glede razhajanja v stališčih pa je Golob pojasnil, da je bila v letu dni sprejetih vrsta ukrepov, ki so pomembno izboljšali sistem. “Žal na neki točki, to je pokazal interventni zakon, pa je prišlo do razhajanj. Kot sem povedal, interventni zakon ni bil ne popoln neuspeh, še manj popoln uspeh. In ravno pri oceni, ali je bilo to, da se je toliko sredstev prelilo k zasebnikom preko interventnega zakona, sva se z ministrom pomembno razšla,” je pojasnil premier.

Čas za pogovor o prihodnjem vodenju zdravstvenega resorja bo po Golobovih besedah prihodnji teden, ko se bo državni zbor seznanil z odstopom ministra. Po njegovih besedah bi to lahko bilo v četrtek ali petek.

Na novinarsko vprašanje, ali se s funkcije poslavlja tudi direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder pa je premier odgovoril, da je danes sprejel odstop ministra, glede ostalih v ekipi pa bo znano več prihodnji teden, je dodal.

Poudaril je še, da so vsa kadrovska vprašanja, ki se ne dotikajo ministra Bešič Loredana, v tem trenutku špekulacije. Slednjih premier ne namerava komentirati, prav tako ne ve nič o tem, da bi razpadal strateški svet za zdravstvo, je poudaril premier.
VIR: STA