Gospodinjstva so ob vztrajni rasti bruto razpoložljivega dohodka in sprostitvi omejitvenih ukrepov ob pojemanju epidemije covida-19 v prvem četrtletju potrošila za 27,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Posledično se je občutno zmanjšala stopnja varčevanja, so sporočili s statističnega urada.
Ob ugodnih razmerah na trgu dela je bila rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev v prvi polovici leta 11,1-odstotna ter za 4,2 odstotne točke višja kot v enakem obdobju lani, so zapisali na statističnem uradu.
Potrošnja gospodinjstev se je na letni ravni močno povečala, a je treba pri tem upoštevati nizko osnovo iz lanskega prvega polletja, so dodali.
Ob večji potrošnji se je stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) znižala za 10,6 odstotne točke in znašala 16 odstotkov. Nagnjenost gospodinjstev k varčevanju je bila tako v letošnjem prvem polletju manjša kot pred izbruhom epidemije v prvi polovici leta 2019.
Stopnja investiranja gospodinjstev (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto razpoložljivem dohodku) je bila za 1,6 odstotne točke višja kot v enakem obdobju lani in je znašala 7,1 odstotka.
Slovensko gospodarstvo je medtem s tujino v prvem polletju prvič po desetih letih ustvarilo primanjkljaj. Znašal je 205 milijona evrov ali 0,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V enakem lanskem obdobju je presežek znašal 1,43 milijarde evrov ali 5,8 odstotka BDP.
Ob nadaljnji rasti domačega povpraševanja (zlasti potrošnje gospodinjstev) in zaostrenih razmerah v mednarodnem okolju je rast izvoza blaga in storitev (25,2 odstotka) ponovno zaostajala za rastjo uvoza blaga in storitev (36 odstotkov), so zapisali na statističnem uradu.
Rast storitvene menjave je bila pri izvozu višja (pri uvozu pa nižja) od rasti blagovne menjave. Presežek v menjavi blaga in storitev je bil v primerjavi s prvim lanskem polletjem bistveno nižji, in sicer za 1,49 milijarde evrov. Znašal je 521 milijonov evrov ali 1,8 odstotka BDP.
Vrednost primarnih dohodkov, tekočih transferjev in kapitalskih transferjev, plačanih v tujino, je bila skupno za 758 milijonov evrov ali za 2,7 odstotka BDP višja od vrednosti, prejete iz tujine.
Nefinančne družbe so v polletju poslovale s primanjkljajem v višini 954 milijonov evrov ali 3,4 odstotka BDP. V primerjavi z lanskim prvim polletjem se je povečal za 535 milijonov evrov. Po navedbah statistikov se je primanjkljaj povečal predvsem zaradi nižjih prihodkov od subvencij, povečanih izdatkov za investicije in sredstev za zaposlene.
Bruto investicije nefinančnih družb so bile v primerjavi s prvim lanskim polletjem višje za 1,3 milijarde evrov oz. za 39,6 odstotka. V okviru teh so se občutno povečali tako izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva kot v zaloge, vendar je bila sprememba slednjih izrazitejša.
Finančne družbe so na drugim strani v prvem polletju izkazovale presežek v višini devet milijonov evrov ali 0,03 odstotka BDP. Ta se je na letni ravni zmanjšal za 50 milijonov evrov. V prvem četrtletju letos so finančne družbe še poslovale s presežkom v višini 111 milijonov evrov, v drugem pa s primanjkljajem, ki je znašal 102 milijona evrov.
Primanjkljaj države je bil ob gospodarski rasti v letošnjem prvem polletju občutno nižji kot v istem obdobju lani. Znašal je 927 milijona evrov ali 3,3 odstotka BDP, medtem ko je v enakem lanskem obdobju znašal 1,69 milijarde evrov ali 6,8 odstotka BDP.
vir: sta
Loading ...