Maja se je število delovno aktivnih dvignilo na novo najvišjo vrednost od začetka spremljanja registrskih podatkov, in sicer na nekaj manj kot 946.700 oseb. Prav tako smo zaznali največ delovno aktivnih tujcev (brez kmetov) doslej.

Delovno aktivnih več na mesečni in letni ravni

Število delovno aktivnih se je v primerjavi z aprilom povečalo za nekaj več kot 700 ali za 0,1 % (na nekaj manj kot 946.700). Več je bilo tako zaposlenih kot samozaposlenih; prvih za 0,1 % (skupno nekaj več kot 844.200), drugih pa za 0,2 % (skupno približno 102.400).

Tudi v primerjavi s prejšnjim majem se je število delovno aktivnih dvignilo, in sicer za 1,3 %. Zraslo je tako med zaposlenimi (za 1,2 %) kot med samozaposlenimi (za 2,4 %).

Na mesečni ravni se je povečalo število delovno aktivnih pri obeh spolih, in sicer pri obojih za 0,1 %. Delovno aktivnih moških je bilo približno 523.700, žensk pa 423.000.

Na letni ravni se je število delovno aktivnih med moškimi dvignilo izraziteje (za 2,0 %) kot med ženskami (za 0,5 %).

Najizrazitejše medletno povečanje v gradbeništvu

Rast števila delovno aktivnih smo v primerjavi z aprilom zaznali v večini področij dejavnosti. Najbolj se je število delovno aktivnih povečalo v gostinstvu (za 0,9 %) in v gradbeništvu (za 0,4 %). Na letni ravni smo največjo rast zaznali v gradbeništvu, in sicer za 6,8 %.

Po drugi strani je na mesečni ravni število upadlo v rudarstvu, strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, področju trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ter predelovalnih dejavnostih – v slednjih je bilo znižanje najizrazitejše (za nekaj manj kot 300 oseb ali za 0,1 %).

Vsaka šesta delovno aktivna oseba je tuji državljan

Tudi število delovno aktivnih tujih državljanov je maja doseglo najvišjo vrednost doslej. Bilo jih je nekaj manj kot 146.400 in so predstavljali 15,8 % delovno aktivnih oseb (brez upoštevanja kmetov). V primerjavi z mesecem prej se je njihovo število povečalo za nekaj manj kot 1.000 (ali za 0,7 %), medtem ko je število delovno aktivnih državljanov Slovenije upadlo za nekaj več kot 200. Več kot polovica delovno aktivnih tujcev (brez kmetov) je bilo zaposlenih ali samozaposlenih v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Največ moških delovno aktivnih tujcev je opravljalo poklice iz skupine 8332 Vozniki/voznice težkih tovornjakov in vlačilcev (približno 16.200), pri tujkah pa so bil najpogostejši poklici iz skupine 9112 Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki/čistilke, strežnice in gospodinjske pomočnice ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (nekaj manj kot 5.000).
vir: SURS

Uredništvo

See author's posts