V oddaji Moja zgodba smo gostili Mineo, pevko, ki je bila čez noč izstreljena med hrvaške zvezde. Čez nekaj dni, 25. maja, se vrača v Maribor, natančneje na Snežni stadion.

Čeprav je danes znana pevka, to niso bile njene otroške sanje. “Ko se ozrem nazaj na začetek svoje glasbene kariere, se vedno spomnim, da sem si resnično želela biti vzgojiteljica v vrtcu, saj sem kot majhna vedno imela rada otroke. Vedno sem bila obkrožena z otroki in to me je osrečevalo, zato sem mislila, da bo moje življenje nekako šlo v to smer. Ker pa življenje piše svoje zgodbe in poti, vedno, ko nekaj načrtujem, gre življenje svojo pot. Tako sem končala v glasbenem svetu. Danes sem tudi na televiziji, delam kot voditeljica.”

“Imela sem brezskrbno otroštvo kot vsi moji vrstniki.”

Povedala je, da zase težko reče, da ima svojo službo, saj delo imenuje kar ljubezen in od tega tudi živi. Ko se spomni na otroške dni, pa: “Imela sem brezskrbno otroštvo kot vsi moji vrstniki. Vedno sem bila rada zunaj, se igrala, vsak trenutek sem “bežala” iz hiše, saj sem imela zares rada družbo in prijatelje. In vse je šlo tako nekje do 14., 15. leta, ko sem se vpisala v manekensko šolo za male manekene. Takrat sem prvič začutila te odre, sodelovala sem na otroški modni reviji, nato pa sem se začela ukvarjati z glasbo. Ko sem bila stara približno 15 ali 16 let, sem najprej zapela v ženski rock skupini Kontesa Nera, do takrat je vse bilo zgolj amatersko. Fascinantno pa je, da nisem nikoli pričakovala, da bo nekdo drug, recimo moji starši ali prijatelji, naredili nekaj zame. Kadar sem nekaj želela, sem to storila, ne glede na to, kako sem prišla do tega. Kot otrok sem se znašla.”

Poudarila je, da je ves ta čas ob sebi  imela starše, ki so jo podpirali: “Kot družina nikoli nismo imeli preveč, imeli pa smo dovolj. Starši so se vedno trudili, da nam dajo, toliko, kolikor je bilo potrebno. Tisto, kar je bilo najbolj pomembno, je, da smo imeli slogo in ljubezen. Imam starejšega brata, ki je bil ob meni na začetku kariere in bil je moj zaščitnik. Ko pomislim na otroštvo, imam samo lepe spomine. In potem sem iz te neke vrste ležernosti, normalne, zdrave in družinske zgodbe, dobila zaupanje staršev. Pustili so mi, da se podam v glasbene vode. V svet, ki sem si ga izbrala sama. Iskreno lahko rečem, da ko se ozrem nazaj v preteklost, imam samo lepe spomine.”

Prva zgodba je bila zgodba s skupino Srebrna krila, ko je skupino zapustila pevka Vladka Pokus in je bilo njeno mesto prazno. Po spletu okoliščin je Minea prišla na njeno mesto. “Začeli smo s snemanjem pesmi v studiu, medtem pa je Boris Šuput prišel z idejo, glede na to, da sem bila precej mlada in igriva, verjetno sem puščala tudi takšen vtis, da bi lahko zapolnila drugo mesto. Takrat je bila naša največja zvezda Tajči in je odšla z glasbene scene, to mesto je nekako ostalo prazno. Razmišljal je o meni, da bi lahko bila jaz tista, in mi to tudi predlagal. Bila sem mlada, neobremenjena, rada sem prepevala. Ničesar nisem načrtovala, nisem imela nobenih načrtov ali sanj, da bi želela biti slavna in priljubljena. Vse, v kar sem šla, sem šla spontano in s srcem. In to se je izkazalo za odlično. 95. leto je bilo leto, ko sem prvič profesionalno stala na odru. To je bilo v Opatiji, takrat je bil natečaj za pesem Evrovizije, na Hrvaškem to imenujemo Dora, in nastopila sem s pesmijo Good boy, to je bila moja prva pesem ‘sugar honey, dječko moj’. Takrat me je javnost prvič spoznala in takrat sem resnično preko noči, vsaj kar se tiče Hrvaške, postala znana.”

“Naslednji dan so vsi vedeli zame. Enostavno sem imela takšno srečo, da sem dobila super in lahko prepoznavno pesem”

“Bila sem polna energije in takšni vtis sem tudi dajala. Nisem imela tiste “mukotrpne” poti navzgor, zdaj me ljudje spoznavajo, moram to, tisto. Jaz sem prvič prišla na oder leta 1995 in enostavno sem drugi dan imela ponudbe za koncerte. Bilo je hitro, a občutek je bil odličen.”

Čeprav jo vsi poznajo kot Mineo, je njeno pravo ime Renata

“Ravno takrat, pred tistim nastopom na Dori, je Boris rekel, sedaj se z njim strinjam, takrat pa mi je bilo to manj sprejemljivo, in ko imaš 16 let ime Renata, nato pa si moraš spremeniti ime, je to zelo težko. A sem si ga uspela najti sama. Boris je imel različne predloge, različna imena, Stela, Vanesa, ne spomnim se več. Rekla sem, da teh imen ne želim. In nato sem v eni enciklopediji našla ime Minea, ki samo po sebi ni pomenilo ničesar, Minea in še nekaj pa je pomenilo grška boginja ljubezni in miru, in to mi je bilo zanimivo, fora. Ostala je Minea in tako sem se vživela v to ime, da mi je čudno, ko me pokličejo Renata. Ne, tako me nikoli ne pokličejo, doma me kličejo z različnimi imeni, v principu pa me prijatelji kličejo Renata, v poslovnem svetu pa je pogostejše ime Minea.”

“Imela sem to srečo, da sem v nekem obdobju po pesmi Good boy in prvih pesmih prišla v roke Tončija Huljiča in njegove žene Vjekoslave, ki sta popolnoma prevzela mojo kariero. Mislim, da je bila to najboljša možna pot, ker če ne bi prišla v njune roke, nisem prepričana, kako daleč bi segla moja glasbena kariera. Onadva sta me zares “pustila” v tem svetu glasbe. Napisala sta mi največje hite: Rano, Bit če bolje, Hej ljubavi, Malo fališ, kar so bili nekoč Vrabci komarci, ki so bili svoj čas prava norost na Hrvaškem,” je pojasnila. Dandanes so se 90. leta ponovno vrnila na Hrvaško. “In to je fascinantno, ker so te pesmi živele vsa ta leta, v Sloveniji to morda ni bilo tako popularno kot pri nas na Hrvaškem, ampak definitivno sem zaradi njiju svoje prve velike koncerte v Sloveniji imela ravno zaradi teh pesmi.”

“Zelo sem vesela, da se ponovno počasi vračam v Slovenijo in da so pesmi tukaj ostale žive, in da kadar koli pridem sem, občinstvo z vsem glasom poje z menoj in to je najlepše, kar sem lahko dobila. Pesmi so tiste, ki ostanejo in po katerih si te ljudje zapomnijo. Moram priznati, da je moje življenje bogato z različnimi situacijami in meni moje življenje ni nikoli dolgočasno in monotono. Resnično se mi dogaja veliko stvari. Nikoli nisem načrtovala niti, da bi bila pevka niti voditeljica, niti da bo življenje šlo v to smer. Ampak danes sem srečna in ponosna, da je vse tako, kakor je.”

“Sprejela kot del moje preteklosti”

Govorili smo tudi o nesreči, ki se je pripetila po tem, ko se je s plesalkama vračala iz nastopa v Mariboru. “Da, to so stvari, o katerih nekdo govori z zadržkom, mu je nelagodno. Jaz sem to sprejela kot nekaj, kar se je zgodilo, kot del moje preteklosti. Pravzaprav rada govorim o tem. Ko človek prvič doživi neko stvar, misli, da se nekatere stvari zgodijo samo njemu. Vračala sem se s koncerta, bilo je nekje v sedmem mesecu, bili smo v Mariboru, bilo je okoli šestih zjutraj, ko je avtomobil zapeljal na moj pas. In da bi se mu izognila, se je zgodilo, kar se je zgodilo. Avtomobil je bil popolnoma uničen. Bila sem s svojima plesalkama. Prvi šok je sledil po nekaj minutah, ko smo ugotovile, kaj se je zgodilo. Okej, sedaj smo tukaj, žive smo, vse je okej, avtomobil je takšen, kot je. In nato se je začelo. Prišla je policija, poklicala sem očeta in tako naprej, nato pride tisti del, ki je prinesel težave. Hvala bogu, bile smo zdrave, samo čudež je bil, da se je končalo, kot se je.”

A imela je drugačne težave. Ponoči se je zbujala z napadi panike, anksioznosti, ki so bili povezani s tem, kaj se je zgodilo. “Lahko bi bilo tako, kaj če bi bilo tako. 1001 vprašanje. Nikoli nisem bila depresivna, nisem se povezovala z depresijo, kar je super. Drugače sem pozitivna oseba, na vse gledam s pozitivne strani. Ko se zgodi kaj slabega, raje poiščem pozitivno stran. “Okej, tako je bilo, ampak dobro je, poglejmo s svetle strani.” V tistem trenutku pa sem spoznala, da svojih težav ne morem rešiti sama, da mi bo moral pomagati nekdo, da bom lahko prespala noč, da me, ko mi bo začelo utripati srce, ne bo zagrabila panika in da se mi nič ne bo zgodilo. Sprejela sem, našla sem pomoč, kar se tiče zdravstva in to je trajalo nekje dve leti. Kar je super iz te zgodbe, je, da sem se morala sama soočiti z nekaterimi problemi. Ko greš skozi nekaj takega, se dvigneš iz te situacije. Super je, ker lahko povem ljudem, da lahko sami vplivajo na sebe, na to, kar se jim bo  dogajalo, na način, da … ko sem jaz, ko bi se mi lahko začela panika, ko bi se nekaj začelo dogajati v sebi, recimo, ko začnem peti in reflektorji v meni povzročijo nelagodje, nervozo, začnejo misli, ponovno strah, panika, in jaz avtomatsko vem sama pri sebi: “Okej, si šla čez to? Sem. Ti je kaj bilo? Ni. Si umrla? Nisi.” Vse sem preživela in da sama sebi prihranim te slabe stvari, enostavno se naučiš odmisliti slabe misli in jih usmeriš v neko drugo stran. Seveda mora človek delati na sebi, da lahko pride do tega.”

“Vedno svetujem, da se poišče pomoč, ker ko si sam, boš težko prišel do rešitve. Potreben je nekdo, ki te usmeri na pravo pot.”

Ob tem je še dodala: “To, kar je vedno dobro, je, da govoriš o tem, saj ljudje velikokrat mislijo, da so sami in da samo oni gredo čez takšne situacije, da imajo le oni strahove, da če jim razbija srce, pomeni, da se bo nekaj slabega zgodilo, tudi, če jih oblije znoj, se jim tresejo roke. To je vse, kar je v nekaterih situacijah normalno, telo ima svoj obrambni mehanizem in na ta način se znebi slabih stvari, samo naučiti se je treba to sprejeti, prepoznati in naučiti živeti s tem. Človek s časom postane močnejši, gleda pozitivnejše na stvari, pomembno je le, da ne pademo v tisto drugo smer, ampak se dvignemo iz vsega, kar gre narobe. Takrat sem se bolj osredotočila na druge stvari. Veliko ljudi, hrup, oder, reflektorji, mi je predstavljalo napor, a to je trajalo krajše obdobje. Nisem razmišljala, da za vedno prekinem s prepevanjem, ampak sem se posvetilu dokončanju študija, fakultete, diplomirala sem iz marketinga, nekako sem se bolj podala v drugo smer in nisem preveč razmišljala, pustila sem, da čas napravi svoje. In čas je napravil svoje in me ponovno vrnil na oder.”

“Očitno mi je to usojeno, nekje zgoraj zapisano, glede na to, da to tako rada počnem in delam s polno ljubezni, so se zvezde postavile na pravo mesto, da je to danes moja življenjska pot. Danes rečem, da sem zares blagoslovljena, saj lahko počnem to, kar imam rada. Redki so tisti, ki lahko rečejo, da delajo to, kaj imajo radi. Ljudje so več ali manj obsojeni na to, da delajo, kar delajo. Ne rečem, da je to, kar počnem, lahko, in da je vse med in mleko.”

Na drugi strani je Minea pevka, ki ji uspe veliko zasebnosti zadržati zase, pojasnila je, zakaj je tako

“Ko si mlad, so starši tisti, ki te nekako ustvarijo in oblikujejo v določeno osebnost, torej, ko si mlad. Ko odrasteš, pa puberteta, vse dokler se ne postaviš na svoje noge. Veliko nasvetov sem prejela od svojih staršev, zares sem poslušala, kaj mi govorijo. In od vedno, od samega začetka, ko sem se začela ukvarjati z glasbeno kariero, mi je bilo v interesu, da bodo moji starši ponosni name, da nimam za seboj nekih škandalov, grdih zgodb, da ne naredim ničesar, česar bi se lahko danes, jutri, v prihodnosti sramovala. Moje zasebno življenje je nekaj, kar bom v nekem segmentu delila z javnostjo. Ko si star 16, 17, 19, 20, pride do prvih ljubezni, pa greste iz ene zveze v drugo. Zelo verjetno je, da boste imeli še drugo zvezo, redko kdo je, ki se bo takoj poročil pri 20, imel enega moža in pet otrok. Obstajajo, ampak jaz nisem bila takšen tip. In nato, kako gredo leta. Nikoli mi ni bilo všeč, ko bereš, danes je z enim pa prekine, pa je jutri z drugim pa prekine, pa tako naprej. Predvidevala sem, da bom imela partnerje in da bo imelo življenje vzpone in padce, ampak sem se poskusila osredotočiti na tisto, kar je pomembno. In to je to, kar počnem. Torej pesem, glasba, videospot, nekaj, kar so moji interesi, povezani z glasbo.”

“Ščitim ljudi, ki jih imam rada, ščitim svoje zasebno življenje na več segmentih, a nikoli jih ne skrivam.”

“Normalno, da te občasno vprašajo za družino, ljubezen. Ko sem zaljubljena, rečem ‘ja, sem zaljubljena’, a nimam potrebe, da na veliko govorim o tem, kako mu je ime, kje živi, koliko ima let, številko čevljev itd. In še nekaj, jaz sem si izbrala, da bom javna oseba, ne ta druga oseba. Niti moji starši, niti partner, moj brat, niti prijatelji. Oni imajo svoje življenje, to sem spoštovala in še dandanes spoštujem. Oni so ljudje za sebe. Moja družba, ljudje, s katerimi se družim, morebiti partner ali kdo drug, so bili daleč od moje službe. Če bi želeli biti znani, bi našli pot to tja. Ščitim ljudi, ki jih imam rada, ščitim svoje zasebno življenje na več segmentih, a nikoli jih ne skrivam. Nikoli ne skrivam, ne lažem, če nekdo obstaja, recimo, če me vidite v mestu z neko osebo in me fotografirate in me o tem vprašate, vam bom odgovorila, ne bom lagala, bežala, niti se skrivala,” je poudarila.

Čez nekaj dni se vrača v Maribor in ob tem je napovedala: “Res mi je v veselje, da lahko napovem 25. 5. na Snežnem stadionu Noč mladosti, veliki koncert, upam, da bo prišlo čim več ljudi, Maribor in okolico, to je namreč nekaj, kar mi polni srce in komaj čakam. Z bendom ponovno začenjamo pisati zgodbo v Sloveniji, glede na to, da je meni bend druga družina in imam letno več kot 70 koncertov z njim in to me še posebej veseli. Ko je nekoč nekdo omenil Mineo, je bilo to morda vezano na plesalke, kakšen program, ki je bil bolj vezan na klube, v zadnjih letih delamo zabave po klubih, raznih stadionih in dvoranah. Moja želja je, da Sloveniji prikažem, kako delam, ko delam z bendom v živo. In zato je idealna priložnost 25. maja. Upam, da se vidimo v čim večjem številu. In lahko obljubim noro zabavo in da bo to le eden na seznamu koncertov, ki se bodo odvili v Sloveniji.”

Celotni zgodbi lahko prisluhnete spodaj.

Uredništvo

See author's posts