Sto dni smo šli sto na uro, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani prvih sto dni svojega vodenja zunanjega ministrstva opisala vodja diplomacije Tanja Fajon, ki se je v tem času srečala z okoli 65 sogovorniki. “Veseli me, da Slovenija spet postaja zagovornica demokracije, vladavine prava in svobode medijev,” je dejala.

Povedala je, da se je držala načrta, ki ga je predstavila, ko je kot prva ženska doslej prevzela vodenje Mladike. Najprej je opravila pogovore s kolegi iz sosednjih držav, bila je na obisku v Berlinu, v New Yorku je bila na zasedanju Generalne skupščine ZN in se se srečala z ameriškim kolegom Antonyjem Blinknom.

Omenila je tudi svoj obisk v Kijevu ter napovedala, da bo strateški svet na zunanjem ministrstvu v kratkem nadaljeval razpravo o Ukrajini. Ob tem je ministrica dejala, da glavno vodilo Slovenije ostaja mirovniška politika, kar je zapisano tudi v ustavi. Zato si želi, da bi strani čim prej sedli za mizo in se dogovorili o miru.

Glede Zahodnega Balkana je izpostavila prizadevanja za to, da BiH dobi status kandidatke za članstvo v EU, ter povedala, da je imenovala posebnega odposlanca Anžeta Frangeža, ki že sodeluje v pogovorih z državami v regiji.

Glede nedavnih izjav srbskih predstavnikov na račun Slovenije je ministrica dejala, da vseh ne jemlje resno in so namenjene predvsem za domači politični kontekst, se ji pa zdi ključno, da se je Slovenija odzvala na izjavo srbskega predsednika Aleksandra Vučića po srečanju s predsednikom Borutom Pahorjem ter zaščitila svoj državni interes.

Vučić je namreč na skupni novinarski konferenci s Pahorjem na novinarsko vprašanje, ali bo Srbija uvedla sankcije proti Rusiji, odgovoril, da Rusija ni kršila ozemeljske celovitosti Srbije, medtem ko da jo Slovenija je. Slovensko zunanje ministrstvo je nato na pogovor poklicalo srbsko veleposlanico v Sloveniji.

Fajonova je sicer dodala, da je sodelovanje s Srbijo dobro.

Ministrica je imenovala tudi posebnega odposlanca za promocijo kandidature za nestalno članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN v letih 2024 in 2025, in sicer veleposlanika Franca Buta.

“Močno smo pospešili aktivnosti, kadrovsko in finančno okrepili ekipo, da bomo uspešni pri lobiranju,” je dejala glede iskanja podpore za kandidaturo za članstvo v VS ZN ter napovedala okrepitev aktivnosti zlasti v Afriki. Po njeni oceni je Slovenija kot majhna država lahko povezovalec med veliki silami.

Med pomembnimi nalogami je omenila še gospodarsko diplomacijo ter sodelovanje zunanjega ministrstva v prizadevanjih za rešitev energetske in prehranske krize.

Na novinarsko vprašanje glede odnosov z Avstrijo, potem ko je bil premier Robert Golob v četrtek kritičen do nje v zvezi s prizadevanji za sklenitev solidarnostnega sporazuma o dobavi plina, kakršnega Slovenija že ima z Italijo, kmalu pa ga bo sklenila tudi s Hrvaško, je Fajonova dejala, da “stvari niso tako dramatične”, pogovori s severno sosedo pa potekajo.

V zvezi s Hrvaško je izrazila željo, da bi prevladovali prijateljski odnosi in da bi čim uspešneje reševali vprašanja, ki zadevajo ljudi, pri čemer je omenila odstranjevanje ograje na meji in obnovo mostov. “Z malimi koraki želimo narediti pot do reševanja težjih vprašanj,” je opisala politiko do Zagreba.

Glede hrvaškega vstopa v schengen je dejala, da je to v slovenskem interesu, ter dodala, da to nima povezave z arbitražno razsodbo, pri uveljavitvi katere Slovenija vztraja.

vir: sta

Uredništvo

See author's posts