V 88. letu je umrl etnokoreolog Mirko Ramovš, ki je bil vseskozi sodelavec, nekaj časa pa tudi predstojnik Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Bil je tudi umetniški vodja Akademske folklorne skupine (AFS) France Marolt, na ljubljanski Filozofski fakulteti pa je predaval o ljudskih plesih, so sporočili iz ZRC SAZU.

Vest o Ramovševi smrti so na svojem Facebook profilu objavili tudi člani AFS France Marolt: “Sporočamo žalostno novico, da se je danes od nas poslovil naš dragi Mirko Ramovš. Desetletja smo skupaj tkali prijateljske vezi, potovali po svetu plesa in glasbe, se veselil in ustvarjali najlepše odrske izkušnje. Jutri se ga bomo na svojem 75. letnem koncertu spomnili s tem, kar najbolje znamo: s plesom, glasbo, petjem in odrskim žarom. Dragi Mirko, počivajte v miru!,” so zapisali.

Zanimanje za slovensko ljudsko izročilo je Ramovš pokazal že v študentskih letih

Ramovš velja za utemeljitelja etnokoreologije na Slovenskem. Ljudskemu plesu je bil zavezan poklicno, hkrati pa je bil tudi njegov konjiček. Ljudsko plesno izročilo na slovenskem ozemlju je preučeval z vidika izvora, razvoja in značilnosti posameznih plesov, njihove oblikovne in glasbene podobe, šeg in navad, povezanih s plesom, ter sodobnih transformacij.

Rodil se je v Ljubljani, kjer je po klasični gimnaziji leta 1960 diplomiral na slavističnem oddelku ljubljanske Filozofske fakultete. Po petletnem učiteljevanju je leta 1966 postal sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta (GNI) ZRC SAZU, ki mu je ostal zvest tudi po upokojitvi leta 2003.

Zanimanje za slovensko ljudsko izročilo je Ramovš pokazal že v študentskih letih, ko je začel plesati v Akademski folklorni skupini France Marolt. Nato je v skupini deloval kot pomočnik vodje, leta 1965 pa je prevzel strokovno in umetniško vodstvo skupine.

Za svoje znanstveno delo je prejel več nagrad in priznanj

Je avtor antologije slovenskih ljudskih plesov z naslovom Plesat me pelji (1980) in treh zbirk z naslovom Polka je ukazana. V prvi so objavljeni plesi Gorenjske, Dolenjske in Notranjske (1992), v drugi plesi Bele krajine in Kostela (1995), v tretji pa plesi Prekmurja in Porabja (1996). Napisal je čez 50 koreografij slovenskih ljudskih plesov.

Za svoje znanstveno delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim Župančičevo nagrado (1989) in Murkovo priznanje (1995). Leta 1998 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije “za dolgoletno znanstveno delo ter za zasluge pri popularizaciji slovenskega plesnega ljudskega izročila, še posebej za dolgoletno ustvarjalno vodenje AFS France Marolt. Pozneje je prejel še zlati znak ZRC SAZU (2001), Zoisovo nagrado za življenjsko delo na področju etnokoreologije (2002) in Štrekljevo nagrado (2009).
VIR: STA

Uredništvo

See author's posts